Obe osrednji kulturni organizaciji v letošnjem letu sodelujeta pri obeležitvi slovenskega kulturnega praznika, 80-letnice pregona koroških Slovenk in Slovencev ter pri projektih »Slovenščino (do)živeti« in »Kino v karanteni«. Odgovarjata poslovodji Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling in Mitja Rovšek iz Slovenske prosvetne zveze. 

Kakšno je bilo leto 2021 za vašo organizacijo?

Martin Kuchling: V ustaljeni obliki smo uspeli izpeljati lutkovno in gledališko delavnico v Ankaranu. Te ponudbe so se skupine rade poslužile, kajti nekaj drugega je morje kot pa domače okolje. Teden mladih umetnikov, glasbena delavnica, mojstrski tečaj, to so stvari, ki smo jih normalno izvedli v preteklem letu.

Mitja Rovšek: Veliko dela smo imeli z načrtovanjem, prestavljanjem in odpovedmi prireditev. Tudi slovenski kulturni praznik smo v letu 2021 izvedli po spletu. Poletni program za otroke in mladino smo lani izvedli samo v Avstriji, in to nad pričakovanji, saj se še nikoli ni prijavilo toliko otrok in niti nismo mogli sprejeti vseh. V tujini lani teh poletnih programov nismo izvajali, saj so se predpisi hitro spreminjali in ne bi mogli zagotoviti vrnitve v Avstrijo brez težav. Predvsem smo delali na dveh projektih. Pri projektu »Slovenščino (do)živeti«, ki bo predstavljen konec januarja, smo sodelovali s KKZ. Drug obsežen projekt se imenuje »Miša«, pri njem gre za povezavo knjige in spleta, namenjen pa je otrokom do 10. leta. Ta projekt bomo v letošnjem letu nadaljevali v smeri uporabnosti za šole in ga tudi razširili na mladince. Izvajamo pa projekt Miša preko Slovenske študijske knjižnice.

Martin Kuchling, poslovodja KKZ

Kaj ste si želeli uresničiti, pa vam morda ni uspelo?

Martin Kuchling: Srečanje otroških in mladinskih zborov smo že dvakrat odpovedali in ga verjetno tudi v letu 2022 ne bomo izvedli, saj zbori ne vadijo. Škoda, saj je posebej za mladino pomembno, da se sreča, da redno vadi, da ima nastope. Marsikje bo težko društveno delo, posebej zborovsko, sploh nadaljevati na isti ravni kot pred pandemijo. Gledališke in lutkovne skupine so brez težav nadaljevale z delom, gledališke šole so ves čas delovale, pri petju pa je to težje. Podelitev Tischlerjeve nagrade smo prestavili na junij. Morali smo odpovedati večer v živo, ki smo ga ob slovenskem kuturnem prazniku posvetili Janku Messnerju, smo ga pa izvedli po spletu, enako kot zborovsko revijo »Koroška poje«.

Mitja Rovšek: Veliko prireditev smo morali prestaviti na splet, kar je povezano z večjimi stroški, vsaj če želiš imeti profesionalne posnetke. 

Ste v letu 2021 razpolagali z višjimi sredstvi kot v letu 2020? 

Martin Kuchling: V primerjavi z letom 2020 smo iz Urada zveznega kanclerja, pa tudi iz Slovenije iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu prejeli malenkost več sredstev kot v letu poprej. Lahko smo ponosni, da smo tisto, kar je bilo možno, res izvedli, tudi na Kino v karanateni, projekt, ki ga izvajamo skupaj s Slovensko prosvetno zvezo, za katerega mislim, da bo ostal tudi po pandemiji. 

Mitja Rovšek: Lani smo imeli v SPZ-ju na voljo malenkost več sredstev kot pa leto poprej.

V letu 2022 se na Koroškem spominjamo 80-letnice pregona koroških Slovencev z njihovih domačij. Kaj v tej zvezi namerava vaša organizacija?

Martin Kuchling: Skupaj z Zvezo pregnancev 23. aprila pripravljamo večjo prireditev. Najprej bo spominska maša z Jožetom Marketzom v celovški stolnici, nato se selimo v Dom glasbe, podobno kot pred desetimi leti. Za režijo skrbi Marjan Štikar, mi pa pomagamo pri koordinaciji, organizaciji in finančni realizaciji. 

Mitja Rovšek: Na nas se je obrnila Zveza slovenskih pregnancev z željo, da jim finančno, tehnično in organizacijsko pomagamo. Seveda smo željo sprejeli, kot tudi že pred desetimi leti.

Mitja Rovšek, poslovodja SPZ

Kateri so poleg 80-letnice pregona vsebinski poudarki KKZ / SPZ za leto 2022? 

Martin Kuchling: 8. februarja za slovenski kulturni praznik pripravljamo večer, posvečen 120. obletnici Milke Hartman. Ravno smo se odločili, da bo večer potekal po spletu, prvotno načrtovan je bil dogodek v živo v Mozartovi dvorani Doma glasbe z recitalom, s slavnostnim govorom, projekcijami in petjem. Koroška poje bi letos praznovala 50 let, a koncerta v predpandemijski obliki ne bo, pripravljamo pa filmsko retrospektivo z arhivskimi posnetki, združenimi s sveže posnetim materialom. 

Mitja Rovšek: Letos imamo 120. oblet­nico rojstva Milke Hartman, ki ji bomo posvetili slovenski kulturni praznik, tudi letos po spletu. Projekt »Miša« bomo nadaljevali z nadgradnjo aplikacije za ljudske šole. Poleg tega v letošnjem letu skupaj z Volbankovo ustanovo, natečajem »Pisana Promlad« in gledališčem Wolkenflug pri­pravljamo projekt Fluid Identities Young. Pri tem gre za multimedijsko spletno prezentacijo avtorskih razmišljanj in tekstov mladine o identiteti, jeziku, pripadnosti in izvoru. To bo še pred poletjem.

KKZ skrbi tudi za kulturne stike s Primorsko, kako je bilo s temi v preteklem letu?

Martin Kuchling: Lani so bili Primorski dnevi na Koroškem, sicer do zadnjega nismo vedeli, ali jih bo mogoče izpeljati, a nam je vse skupaj zelo dobro uspelo. Izvedli smo tudi Koroške kulturne dneve v Ljubljani, bolj ali manj normalno.