Leta 1929, ob 25-letnici Zvezde je Koroški Slovenec zapisal, da je hodiško društvo »dokazalo, da resno tekmuje z ostalimi društvi naše Koroške in se celo hoče boriti za prvenstvo«. 93 let kasneje, leta 2022, je režiserka Andrina Mračnikar, po mami Hodišanka, ustvarila film Izginjanje, katerega naslov povzema situacijo slovenstva v Hodišah danes. V Grajski štali bo Slovensko prosvetno društvo Zvezda v soboto, 8 junija, s številnimi gosti praznovalo svojo 120. obletnico.    

Franci Spitzer (63), Plešerka, predsednik SPD Zvezda: Leta 1975 sem postal član Hodiških tamburašev pod vodstvom Dorice Sabotnik, s katerimi smo nastopali do leta 1984. Okoli leta 1980 me je organist in pevovodja Folti Paulitsch kooptiral v odbor Zvezde, ki jo je tedaj vodil Christian Tusch. Pred 20 leti sem prevzel predsedovanje Zvezdi, pred tem jo je 14 let vodil Toni Miksche. To je bilo v letu 2004, ko bi morali praznovali 100-let­nico, društvu pa je grozil razpad. Z novim odborom smo ustanovili otroški zbor PiPaPo, ki sta ga vodila Elvira in Tomas Sabotnik, a je zbor prenehal delovati. Znova smo formirali tamburaško skupino, imenujemo se Starabanda, vodi nas Jörg Errenst. Na žalost pa je nehala delovati skupina mladih tamburašev. Vsako leto vabimo na tečaj obrezovanja sadnega drevja, prirejamo tečaje slovenščine za začetnike in napredujoče, stalnica je tudi društveni pohod v naravi. Leta 2011 smo s pomočjo Uši Sereinig izdali knjigo »Sveti, sveti, zvezda krasna«, v kateri je popisana zgodovina našega SPD Zvezda.


Toni Miksche (70), Ruta, do leta 2004 predsednik SPD Zvezda: Ko sem leta 1984 prvič postal predsednik Zvezde, sem imel še svoje tiskarsko podjetje. Nisem se potegoval za funkcijo predsednika, a me je Tilka Loibnegger, žena mojega partnerja v podjetju, prepričala, da bo društvo vedno spet potrebovalo tiskovine in da bi bil torej jaz primeren za predsednika. Predsednik sem postal iz povsem praktičnih razlogov. Naše društveno delovanje je podpiral takratni hodiški župnik Lovro Kaselj, zaslombo smo imeli tudi na občini, ki jo je med leti 1989 in 1997 vodil župan Walter Samonig, medtem ko hodiška ljudska šola takrat ni bila preveč naklonjena slovenščini. To je zdaj, odkar šolo vodi Janja Einspieler, drugače. Po drugi strani pa imamo zdaj župana Gerharda Oleschka, ki se je nedavno uprl sklepu občinskega sveta, da se na Dobajni, Plešerki in Dvorcu namestijo dvojezične table. To z Zvezdo nima opravka, a otežuje razmere, v katerih delujemo. Prav tako nam ni v prid neenotnost med nami, saj nas je samo še peščica slovensko govorečih v občini.


Elisabeth Sitter (67), Plešerka, blagajničarka SPD Zvezda: V koroškoslovensko družino sem se leta 1978 primožila iz Lesne doline. Slovenski jezik je zame velika obogatitev, čeprav ni lahek, prav tako poznavanje zgodovine koroških Slovencev, o katerih v šoli do mature leta 1977 nisem izvedela nič. Moj svak Robi je bil član Zvezde, mene je ob prihodu v kraj sprva zaposlovalo materinstvo. Prvi problemi so se pojavili, ko sem želela hčerko Mirjam v ljudski šoli prijaviti k pouku slovenščine. Z Mirjam vred so bili k pouku slovenščine prijavljeni štirje otroci, zakon je za razred zahteval najmanj osem učencev. Ob 100-letnici bi društvo skoraj razpadlo, leta 2004 sem se odzvala vabilu na sestanek in postala blagajničarka novega odbora Zvezde. V kratkem času smo pripravili pester program z branji, s filmskimi projekcijami, koncertom. Zagnanosti društvenikov je iz leta v leto manj, a je naše delo za ozveščanje o tem, zakaj je tako malo slovensko govorečih, še naprej važno. Veselim se vsake prijave na tečaj slovenščine.


Dorica Sabotnik (82), Holbiče, vodja Hodiških tamburašev: Nič nisem razmišljala, preden sem prevzela vodstvo Hodiških tamburašev. Ali znam ali ne, jaz kar poprimem za delo. Najprej je bilo treba poiskati tamburaške instrumente, ki smo jih našli na Zilji. Že prej v Žitari vasi sem eno leto vodila tamburaško skupino, ki je po mojem odhodu razpadla. Hodiške tamburaše sem vodila sedem let, podpirali so nas tudi slovenski gospodarstveniki, z njihovo denarno pomočjo smo si lahko privoščili letne seminarje na morju. Moj mož Mirko je vedno rekel, da moramo mladim nekaj ponuditi – in smo jim res.    


Eugen Sitter (66), Plešerka, podpredsednik SPD Zvezda: Nemško sem se naučil v ljudski šoli, pred tem sem znal samo slovensko. Pouk slovenščine smo imeli po južini, poučeval je takratni ravnatelj, trajal naj bi eno uro. V resnici pa je naš učitelj tričetrt ure malical, nato nas je prišel še za 15 minut učit, kasiral pa je za polno uro. V društvu sem se začel resno angažirati po letu 2004, leta 2007 sem postal podpredsednik Francija Spitzerja. Leta 2004 se je društvo na novo organiziralo, kakih 22 članov nas je pripravilo program za jubilejno leto, v katerem smo praznovali 100-letnico društva. Nekoč je imela Zvezda tudi Jožefov dom, kulturni dom nad farno cerkvijo, ki ga pa poznam samo po pripovedovanjih starejših. Malo nas je, a danes z mano brez zadržkov slovensko govorijo občani, ki so se še nedavno tega sramovali.  


Astrid Spitzer (59), Plešerka , Starabanda, 1. brač: Bilo mi je 12 let, ko sem se s sestro Andreo na lastno pobudo pridružila Hodiškim tamburašem. Moji najlepši spomini na najstniška leta so povezani prav s Hodiškimi tamburaši, s katerimi sem bila na seminarju v Ankaranu tudi prvič na morju, kasneje smo hodili na seminarje tudi v Portorož in Piran. S starši zaradi dela in gostov nismo hodili na dopuste. Poleti smo veliko nastopali za goste v okolici, bilo je tudi dosti gostovanj. Starša sta bila po naših koncertih vedno ponosna name. Prej sem igrala kontrašico, pri Staribandi igram 1. brač.


Julia Spitzer (30), Podjuna, učiteljica začetnega tečaja slovenščine: Odkar vem zase, sem bila med odraščanjem na Plešerki vpeta v delovanje našega društva. Do svojega 20. leta sem sodelovala na skoraj vsaki društveni prireditvi, obešala letake, fotografirala, pomagala za šankom, pri pripravljanju in pospravljanju. Živim med Podjuno, Gradcem in Ljubljano, delam na področju projektnega menedžmenta v energetskem sektorju. V Hodišah za društvo Zvezda poučujem na začetnem tečaju slovenščine, tečaj za napredujoče vodi Jadranka Käfer iz Škofič. Od aprila do junija se v 10 tednih zvrsti 10 učnih enot po uro in pol. Po izobrazbi sem učiteljica slovenščine in geografije, zelo sem bila vesela povabila, da vodim začetni tečaj, saj je lepo naprej dati svoje znanje. Trenutno imam deset tečajnic in tečajnikov, pet iz Hodiš, enega iz Škofič, štiri pa iz Celovca, stari so od 29 do 72 let. 


Benedikt Paulitsch (21), Hodiše, Starabanda, 3. brač: Devet let sem bil star, ko sem se pridružil mladim tamburašem. Za skupino, ki jo je vodil Damir Zajc, mi je povedala sošolka Dana Sabotnik in me skupaj s še nekaj sošolci povabila k igranju. Brez pomoči staršev, ki so me vsak teden vozili na vaje iz Hodiš v Škofiče in nazaj, ne bi šlo. Pred tamburico sem se nekaj let v glasbeni šoli učil kitaro, a imam raje tamburico. Mladi tamburaši smo pred štirimi leti razpadli, basistka Andrea in jaz sva ostala doma na Koroškem. V najstniških letih se spremenijo prioritete. Zdaj sem član skupine Starabanda.      


Jörg Errenst (71), Škofiče, glasbeni vodja in basist tamburaške skupine Starabanda: Na Koroško sem se iz Aachna preselil leta 1978 in takoj postal član Hodiških tamburašev. Ko so ti razpadli zaradi študija, dela in družine, smo še priložnostno skupaj zaigrali Astrid Spitzer, brata Franci in Jozi Spitzer, Simona Rovšek in jaz. Leta 2004 smo se tamburaši ponovno zbrali, sprva pod vodstvom mentorja Damirja Zajca, nato pa sem jaz postal glasbeni vodja. Dirigirati in aranžirati tedaj še nisem znal, a sem sčasoma obvladal tudi to. Z Dorico Sabotnik smo igrali slovensko notno literaturo, slovensko ljudsko glasbo, pa tudi kako partizansko. S skupino Starabanda pa radi igramo predvsem pesmi Romov in Balkana.