Šmihel Približno eno leto je minilo, odkar so Friedl Prasenc, Štefan Merkač, Jutta Riedl in Tomaž Moschitz sedli skupaj, da bi začrtali smernice za »Gšeft« v Šmihelu, ki je konec oktobra prvič odprl svoja vrata. Ime naj bi bilo tudi znak odprtosti do vsakršne publike, brez zaprek, zavestno so se odločili tudi za vidno dvojezičnost, na primer na reklamnih tablah.
V poslopju je nastalo devet stanovanj, lastnik Friedl Prasenc si je želel, da bi v hiši bila tudi posebna kavarna kot kraj srečanja, zraven pa tudi trgovina z ekološko pridelanimi živili. »Kot arhitekt se tudi veliko ukvarjam z urbanim razvojem, vedno so me zanimale sinergije poslopij s krajem in regijo.« Najprej je iskal koga, ki bi vzel prostore v najem in sam vodil kavarno, ker pa nikogar ni našel, je za sodelovanju nagovoril Jutto Riedl, ki je dolga leta sama uspešno vodila kavarno »Jutta« v Šmihelu. Za Riedlovo je bila predvsem kombinacija kavarne s trgovino tista novost, ki jo je prepričala o sodelovanju. »V prvi fazi koronske krize se je videlo, kako ljudje cenijo kmečke izdelke iz regije, ljudje so bili bolj doma in so tudi več sami kuhali.« V trenutni fazi koronske krize imajo tudi prednost, saj »Gšeft« šteje med trgovine in ima lahko odprto, če bi imeli le kavarno, bi zdaj smeli nuditi le kavo za na pot. Skupno so si ogledali druge podobne projekte, pri čemer so opazili, da imajo ti trgovino in kavarno strogo deljeno, česar si pa niso želeli. »Hoteli smo, da gostje kavarne sedijo ob pijači, kavi sredi trgovine, s tem so produkti, ki jih prodajamo, vedno na očeh,« pravi Jutta Riedl.
Za nabavo ekološko pridelanih živil je v timu pristojen Štefan Merkač, ki je bil od vsega začetka prepričan o konceptu. »Odločili smo se za to, da bomo vse produkte dobavljali le iz okolice 300 kilometrov, pri tem je samo nekaj izjem, na primer kava ali kakav, ki sta pa seveda kot vsi drugi izdelki ekološko pridelana.« Nudili bodo tudi pridelke iz bližnje okolice, tudi od kmetov, ki na papirju sicer niso »bio«, a kljub temu producirajo brez pesticidov in umetnih gnojil.
Paleta pridelkov je že zdaj raznolika, police so že razmeroma polne, kljub temu pravi Merkač, da so zdaj v fazi, ko se še izpopolnjujejo. Poseben poudarek bodo v »Gšeftu« dali tudi sezonsko pridelanim živilom, od jabolčnega soka do solat in drugih pridelkov, ki zorijo v določenem letnem času.
Je tako, da so kakovostna in ekološko pridelana živila včasih tudi nekoliko dražja, ker jih pridelujejo v manjših količinah in je pridelava zaradi neuporabe pesticidov in umetnih gnojil tudi bolj zahtevna. Merkač: »Po koronski krizi bomo povabili proizvajalce, ki bodo predavali o svojem delu in produktih, s tem želimo povečati spoštovanje do teh izdelkov, poleg tega pa prikažemo, da sta za vsakim pridelkom določena oseba in mnogo dela, tako da se stranke lahko tudi laže identificirajo. Imajo tudi nekaj idej za prireditve na prostem, na žalost so bili prisiljeni, da so že načrtovano kmečko tržnico morali tokrat odpovedati.
Poleg poslovodkinje Jutte Riedl sta v »Gšeftu« našli delovno mesto še dve dodatni sodelavki, v organizacijskem timu so se kljub aktualnemu »lockdownu« v gostinstvu zavestno odločili proti temu, da bi ju dali na čakanje, tudi če je trenutno zaradi ukrepov seveda bistveno manj prometa. Prvi teden, ko je še bilo dovoljeno, da je tudi kavarna obratovala normalno, je bilo, kar zadeva goste, zelo odmevno, upajo, da bodo lahko decembra zopet odprli.
»Sam moraš stati za konceptom, ki mora biti avtentičen, in to podzavestno tudi vsaka stranka občuti.«
Tomaž Moschitz
Del tima je tudi Tomaž Moschitz, ki že dolga leta uspešno upravlja gostinske obrate v Gradcu, med drugim znani lokal »Die Scherbe,« pri katerem je udeležen tudi Prasenc.
»Sam moraš stati za konceptom, ki mora biti avtentičen, in to podzavestno tudi vsaka stranka občuti. Pomembni so tudi detajli, kakšna je luč, kakšna je atmosfera, glasba, natakarji in natakarice, kvaliteta, vse se mora ujemati. Prepričan sem, da bo ta stvar dobro funkcionirala in bo v prihodnosti odprt kraj srečanja za vse ljudi,« pravi Moschitz.
Iz rubrike Gospodarstvo preberite tudi