Slovenski zadružniki hočejo srečati Strehla

Celovec »Ne razumem, zakaj so to informacijo, ki jo ima Raif­feisen od spomladi ali morda celo od začetka leta, tako dolgo obdržali zase,« pravi Rudi Vouk, predsednik društva za varovanje interesov slovenskega zadružništva na Koroškem.

Društveniki so namenili pismo Igorju Strehlu, predvidenemu novemu šefu Posojilnice, zdaj pa še vedno čakajo na reakcijo. »Tudi potencialnega novega lastnika bomo vprašali, zakaj ni imel interesa, da bi se z nami povezal,« pravi Vouk in dodaja: »Obnašanje večinskega lastnika je po moji oceni bilo v škodo Posojilnici. Ta negotovost ni koristila nikomur, ne strankam ne sodelavcem. Nihče ni vedel, kaj ga čaka, tudi zadružniki ne.«
O ozadjih bi Vouk rad izvedel več, pri tem opozarja na dogajanja spomladi okoli odstavitve upravnega odbora in pri tem ugotavlja, da se, kot je zdaj razvidno, tedaj nikamor ni mudilo.

»Ne razumem zakaj se najprej vnaša umeten spor z ostalimi zadružniki in v slabo luč spravlja Posojilnico.«
Društveniki se zdaj še pred občnim zborom 21. decembra želijo sestati z Igorjem Strehlom, da izvejo kaj več o njegovih načrtih. »Seveda pri glasovanju nismo odločilni, informacije so pa lahko boljša podlaga za odločanje,« pravi Vouk.

Vouka in člane društva za varovanje interesov slovenskega zadružništva na Koroškem zanimajo predvsem načrti: »Kaj se bo zgodilo s podružnicami na podeželju? Zanima nas, kaj se bo zgodilo s sodelavci, kakšna bo  v bodoče vloga slovenščine v banki. Na te odgovore čakamo pravzaprav že celo leto. Raiffeisen jih ni hotela dati, upamo pa, da nam jih bo dal zdaj gospod Strehl. Iz mnogih koncev je bilo slišati, naj se ta zgodba konča,  saj je negotovost  najhujše. Ravno to je tisto, kar je treba očitati banki Raiffeisen.«

Za Vouka je bridko, da se je Raiffeisen ravno ob stoletnici plebiscita odločila, da naredi konec slovenskemu zadruž­ništvu.
»Želim banki, da se bo dobro razvila, je pa dejstvo, da ne bo več zadružniška banka.«