Hrastovica Predloga SJK sta sicer zdaj v obdelavi v predstojništvu, SJK pa pričakuje, da bosta tudi dobila večino tudi tam in da bosta dospela na Dunaj do kmetijskega ministra. Kakor je svetnik Marjan Čik v svojem govoru povedal, SJK predlaga, da se kmetom, ki so utrpeli škodo po suši in po viharju Vaia, pomaga in se jim zmanjša finančno breme.

Interfrakcijska razprava: F.J. Smrtnik, Štefan Domej in Rosemarie Schein (FP)

Predlog SJK za znižanje socialnega zavarovanja. V velikih predelih Koroške sta vročina in manjkajoče padavine kmetijstvo močno oškodovale. K temu še pride škoda po viharju »Vaia« konec oktobra, ki postavlja mnoge gozdne kmete pred eksistenčne probleme.  Skupnost južnokoroških kmetic je vložila za sklepanje sledeči predlog:

«Za vse kmetijske in gozdarske obrate, ki so prizadeti od neurja in suše, se naj sklene nov paket za razbremenitev. Vsi prizadeti kmetje naj dobijo v prvem kvartalu 2019 za 50 % znižan predpis prispevka za socialno zavarovanje, prizadeti kmetje lahko zaprosijo tudi za prekinitev prispevkov za prvi kvartal.

Skupina kmetov je protestirala, spredaj bivši direktor in predsednik Gröblacher in Wutscher.

Predlog SJK za veljavnost novega predpisa za nazaj. Po ponovnem viharju in škodah v gozdu se je pri mnogih kmetih davčna vrednost gospodarske enote (Einheitswert) znižala. Prošnje za znižanje predpisov pri pristojnem finančnem uradu pa postanejo veljavne šele s 1.1. naslednjega leta.

Iz gozdarskega vidika bodo imeli prizadeti esktremne dolgoročne izpade, kljub temu se njihove dajatve tudi po utrpeli škodi še ocenjujejo po višji davčni vrednosti davčne enote. Zato SJK zahteva, da naj bo novi predpis dajatev na vrednost davčne enote veljaven za nazaj s trenutkom utrpele škode po viharjih 2018.   

Med občnim zborom je frakcijski vodja SPÖ Franz Matschek prevzel vlogo fotografa SJK.

Vsi svetniki SJK so koristili svojo govorno pravico. Franc Jožef Smrtnik je predlagal, da naj deželna vlada podpre prodajo lesa z 10 evri na m3, in da bi naj bilo krmljenje divjadi pozimi dovoljeno, s tem bo škoda v gozdovih manjša. Marjan Čik je zahteval več iniciativ za boljše cene domačih proizvodov, Štefan Domej pa je ponovno zahteval slovenščino kot enakovreden jezik v zbornici in tudi redne slovenske strani v časopisu Kärntner Bauer.