Trilogija predavanj »Gospodarstvo skozi čas«, ki jih organizira Slovenska gospodarska zveza, se je v četrtek, 10. februarja uspešno začela. V prvem seminarju »Meja kot izziv« so se osredotočili na vprašanja o posledicah meje med današnjima Slovenijo in Avstrijo. Ta meja je po letu 1920 ločila skupni življenjski in gospodarski prostor, ki so si ga pred tem delile različne narodne skupnosti, še posebej, ker ni ostala samo geografsko dejstvo, ampak je postala tudi ovira v mišljenju ljudi. 

Zgodovinske okoliščine je dobro opisal Werner Drobesch: »Rezultat plebiscita 10. 10. 1920 je perpetuiral isto stanje na gospodarskem področju. Torej leta 1920 je dinamično medsebojno gospodarsko poslovanje za dlje časa popolnoma zamrlo.« Po 2. svetovni vojni je bila Slovenija ena od republik federativne ljudske republike Jugoslavije, ki je izvajala plansko gospodarstvo, Koroška pa je bila ena od devetih zveznih dežel demokratične republike Avstrije s temeljno tržnogospodarsko naravnanostjo. Poleg različnih gospodarskih sistemov je šlo za pripadnost dvema popolnoma različnima ideološkima sistemoma in političnima blokoma. Intenzivnejše sodelovanje se je ponovno začelo šele leta 1973, ko je bil podpisan sporazum o gospodarskem, tehničnem in industrijskem sodelovanju. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je zavladal optimističen duh »gremo v Slovenijo« in Avstrija je z več kot 700 neposrednimi naložbami postala največji tuji vlagatelj v Sloveniji. Prišlo je do gospodarskega vzpona na področju prometne infrastrukture in sodelovanja majhnih podjetij. Tako sta ti dve državi postopoma dosegli stanje Kranjske in Koroške pred letom 1918, ko sta bili del habsburške monarhije: »Govorimo o stanju, ki sta ga državi ponovno dosegli, in to tudi zato ker sta zdaj del večjega, evropskega gospodarskega prostora in del iste regije z zelo prepustnimi prehodnimi mejami,« je zaključil Drobesch. 

Zanimivo vprašanje za direktorja celovške Mohorjeve družbe Karla Hrena je bilo v povezavi z njihovim motom »tradicija in inovacija«. Zakaj ta moto? »Pomembna inovacija je zagotovo ta, da smo razširili vzgojo na najmlajše otroke, saj v Celovcu ni bilo nobene dvojezične ponudbe za otroke od 1. do 3. leta,« je odgovoril Hren. Med inovacije šteje tudi projekt Smart Tourist, pri katerem lahko uporabniki prek mobilne aplikacije s QR kodo preberejo knjižne vsebine o gorah ali dolinah, kjer hodijo. Lucian Perger je direktor podjetja PERGER 1757 z dolgoletno družinsko tradicijo obrti medičarstva, lectarstva in svečarstva. Njegov opis, kako so si predvsem po 2. sv. vojni utirali pot in vzdrževali uspeh, je bil prepleten tudi z anekdotami iz resničnega življenja prednikov. Podobno je razvoj podjetja opisal Nikolaus Riegler, lastnik in poslovodja Zasebne pivovarne Hirt, ki se lahko pohvali z več kot 750 leti uspešnega delovanja, saj obstaja že vsaj od leta 1270. 

Priporočamo vam ogled videoposnetka na Youtubu in spremljanje nadaljnjih dveh webinarjev, o Južni Tirolski v četrtek, 17. 2., in o Trstu, 24. 2., oboje ob 17.00.