Prejšnji teden sta bila v »Raiffeisenzeitung« objavljena računski zaključek in revizijsko poročilo Posojilnice Bank Celovec za leto 2019. Skupnim izgubam zadnjih let v znesku 72 milijonov evrov je bil dodan približno še milijon, kar se lahko šteje že za določen uspeh.

Celovec Revizija sicer opozarja, da bi se v bodočnosti nekatere aktivne postavke lahko spremenile na slabše, če Posojilnica ne bi mogla več koristiti Raiffeisnovih struktur. Ravno tako ne more oceniti, kakšen vpliv na poslovanje bo imela še koronska pandemija.

Posojilnica je imela 9133 članov (minus 37), ki imajo vpisanega za 76,2 mio. evrov deležnega kapitala.  Šest članov je članstvo odpovedalo. Člani, razen Raiffeisna, jamčijo še dodatno za 1,4 mio. evrov. Okoli 96 odstotkov deležev poseduje Raiffeisen. Zaposlenih je bilo v centrali v Celovcu in v podružnicah Borovlje, Dobrla vas, Ločilo, Pliberk, Šentjakob v Rožu in Železna Kapla 80 sodelavcev. Poslovodji sta konec leta bila Dieter Steffl in Martin Ressmann.

Posojilnica je udeležena pri Deželni banki Slovenije (2,5 %) in pri Raiffeisenbank International na Dunaju (0,02 %). Večinsko je udeležena pri Zadrugi market Pliberk reg. zadruga z omejenim jamstvom in pri Zadrugi market Škofiče, ki je v stečaju.

13,5 % od osnove (226,8 mio.) je predpisanih lastnih sredstev, kar Posojilnica več kot izpolnjuje, ker znašajo 43,4 mio. evrov ali 19,1 % osnove. Zato ni bila več potrebna dodatna pomoč Raiffeisna. Deležni kapital je  znašal 76,2 mio. evrov, dopolnilni kapital 748 tisoč,  kapitalske rezerve 1,1 mio., jamstveni sklad 3,6 mio., bilančna izguba, ki se je prenesla na račun naprej, pa 40,9 mio.

Bilančna vsota je manjša za 18 mio. in je znašala 462 mio. Uspeh rednega poslovanja je bil minus 1,2 mio. 

Terjatve do strank (krediti in posojila) so znašale 225 mio. , 25 mio. manj kot leto prej, od teh se 97  mio. (20 milijonov manj v primerjavi s prejšnjim letom) ne odplačuje ali le neredno, za kar se je na­pravilo za 52 mio. slabitev. Na visoko likvidnost Posojilnice kaže njenih 170 mio. terjatev do drugih bank (v glavnem do Raiffeisna).

Na ustanovo ESA (Einlagesicherung Austria), ki garantira plačilo vlog strankam do 100.000 evrov na osebo v primeru stečaja banke, je Posojilnica plačala 411.000 evrov prispevkov. Vplačnikom dopolnilnega kapitala je Posojilnica zaradi utrpelih izgub odtrgala 745.000 evrov, 380.000 evrov hranilnih vlog pa je bilo zaradi zastaranja (v glavnem stare anonimne vloge, na katerih ni bilo nobenih vplačil, izplačil in pripisov) po 30 letih preknjiženih na izredne donose Posojilnice. Potrdilo Raiffeisnove revizije je bilo dano brez pridržka.

Prenos Posojilnice Bank na POSOBANK AG – brez Raiffeisnove strehe bo težko

Pisal sem o računskem zaključku Posojilnice za leto 2019 in na kratko predstavil poročilo o pregledu. Leto bo že kmalu pri kraju in bi se moralo že kaj poročati o njenem poslovanju v prvih treh  četrtletjih letos. Pred objavo v Raiffeisenzeitung nisem dobil nobenih informacij, čeravno sem bil včasih član pri vsaj treh Posojilnicah in bi si informacij želel. Izgube niso več. Raiffeisen je prispeval svoje, da se ni zgodila katastrofa. Pred meseci je bila naznanjena mogoča prodaja Posojilnice londonskemu investicijskemu podjetju. Predstavniki Raiffeisna so izjavili, da so kupca preverili in da je seriozen. Ponuja menda 50 milijonov, ustanovil bi delniško družbo POSO AG, kamor bi prenesli bančno poslovanje Posojilnice z licenco, ki si jo kupec želi, stara Posojilnica, ki se ne bi smela več tako imenovati, pa bi najbrž šla v likvidacijo in bi si sedanji deležniki/člani nato razdelili premoženje, ki bi še ostalo. Kako daleč je postopek, pa nismo nič slišali.

Po mojem to ne bo šlo tako enostavno. Pri tem bosta mnogo soodločala  FMA (Finanzmarktaufsicht) in ÖNB (Avstrijska nacionalna banka), ki jima gre za varnost naloženega denarja strank. Zdaj so vse stranke na varnem. Ščitila jih je državna garancijska ureditev ESA (Einlagesicherung Austria), ki je garantirala za 100.000 evrov na osebo. Polega tega pa ima Raiffeisen še svoje garancijsko podjetje, ki praktično garantira za vsa sredstva, ki jih imajo stranke naložene v njegovem sektorju, saj je sam generalni revizor Avstrijske Raiffeisenove zveze (ÖRV) Michael Laminger v Raiffeisenzeitung (štev. 38 letos) izjavil, da pri Raiffeisnu še nikoli nobena stranka ni izgubila »kein einziger Kunde nicht einen Cent in den letzten 130 Jahren« svojega denarja. To daje banki ugled in vsestransko zaupanje. In za Posojilnico, ki je članica sektorja, velja najbrž isto. Več kot 80 odstotkov denarnih sredstev Posojilnice so pri njej naložile stranke in ne banke in druge finančne ustanove kot na primer pri prejšnji Hypo. Kaj se bo zgodilo, ko verjetno  privatni kupec ne bo imel več te Raiffeisnove garancijske strehe? Stranke bodo začele dvigati svoj denar, česar do danes kljub krizi v največji meri niso storile.

Pri stečaju Commerzialbank AG Mattersburg in Meindl Bank AG na Dunaju so uporabili za izplačila garantiranih vlog okoli 250 milijonov evrov Raiffeisnovih prispevkov v ESO (Einlagesicherung Austria). Tudi Posojilnica je prispevala letno okoli 400 tisoč evrov. S 73 milijoni evrov deležnega kapitala je Raiffeisen pomagal pri Posojilnici Celovec. 

Zato mislim, da bo Posojilnica kar ostala pri Raiffeisnu ali pa bo Raiffeisen moral dati za novega lastnika dodatne garancije za vloge strank.

Komentar: Joza Habernik