Geoblocking je precej tehničen angleški izraz za omejevanje digitalnih storitev na teritorij določene države. S tovrstnim omejevanjem se srečujejo predvsem uporabniki svetovnega spleta, a tudi pripadniki evropskih manjšin hitro lahko naletijo na oviro, imenovano geoblocking, zaradi katere se bo na ekranu pojavil napis »Spoštovani. Zahtevana vsebina v vaši državi ni na voljo.«, ali pa »Vsebina v vaši državi ni na voljo zaradi omejitev avtorskih pravic.« 

To je razlog, zakaj se je zahteva po odpravi geoblockinga znašla na mizi Federalistične unije evropskih narodnosti (FUEN). Ta zahteva je ena od desetih zahtev evropske civilne pobude FUEN, imenovane Minority Safe Pack, o kateri smo v Novicah že poročali.  

Tudi če ste abonent kakega ponudnika recimo filmskih vsebin, se ob gibanju čez državne meje lahko hitro srečate z nedostopnostjo vsebin oziroma s prikrajanjem njihovega obsega. Če ste recimo naročeni na Netflix in ste pogodbo podpisali v Nemčiji, si lahko tam ogledate 43,1 odstotka vseh filmov, ki jih Netflix ponuja v Evropski uniji, a nikoli v paketu. Situacija je še slabša v Sloveniji, kjer boste imeli dostop samo do 0,3 odstotka vsebin Netflixa. Tudi Nemec na obisku Slovenije bo kljub svoji naročnini, ki jo je sklenil v Nemčiji, v Sloveniji videl manj kot pol odstotka vseh Netflixovih vsebin na ravni EU.   

To pa je razlog, zakaj je FUEN o smiselnosti odprave geoblockinga uspel prepričati Evropsko komisijo kot varuhinjo pogodb in štirih svoboščin. To so prost pretok oseb, prost pretok blaga, prost pretok kapitala in plačil ter prost pretok storitev. Predvsem ta zadnja je bila pomembna že pri odpravi roaminga, torej dodatnega zaračunavanja mobilnega telefonskega gostovanja med državami EU. Odpravo roaminga je večina evropskih državljanov pozdravila kot smiseln ukrep. 

»Telekomunikacijska industrija v Evropi zaradi ukinitve roaminga ni propadla,« pravi Angelika Mlinar, podpredsed-nica FUEN.  

Evropska komisija se sicer ni dala do te mere prepričati FUEN, da bi geoblocking kratko malo odpravila. Je pa bila komisija za razliko od preteklosti pripravljena sprejeti to pobudo in jo obravnavati v dialogu z deležniki. Po besedah Angelike MIinar v tem dialogu sodeluje FUEN, predstavniki filmske industrije in pretočnih platform, predstavniki mreže nacionalnih radiotelevizij v EU ter seveda predstavniki Evropske komisije. »V Evropski uniji v tem pogledu notranji skupni trg še ne deluje tako, kot bi si jaz kot liberalka želela. Licence, ki se podeljujejo na ravni nacionalnih držav, namreč nasprotujejo principom notranjega skupnega trga, po našem prepričanju pa tudi prostemu pretoku storitev znotraj EU,« tako Angelika Mlinar.

Po njenih besedah je zakonska pobuda za odpravo  geoblockinga s strani liberalne frakcije Evropskega parlamenta v njegovem prejšnjem sklicu pogorela in ni uspela prepričati niti tretjine poslancev. To močno čudi, saj prav evropski poslanci ne romajo samo med Strassburgom in Brusljem, temveč tudi med obema mestoma in matično državo. Prav oni bi lahko na lastni koži najbolj občutili neprijetnosti geoblockinga in se dali prepričati v smislenost njegove odprave.   

Udeleženci dialoga deležnikov na ravni Evropske komisije so se doslej sestali trikrat, predvidena so še tri srečanja v prihodnjem letu. Pobudi za odpravo geoblockinga najbolj nasprotuje filmska industrija in distributerji digitalnih ter pretočnih storitev.