Vas Podgorje pri Slovenj Gradcu je prejšnji teden doživela verjetno največji naval obiskovalcev, predvsem pa lesa, v svoji zgodovini. Vzrok za to je bila 14. dražba vrednostnega lesa. Na pičlih desetih hektarjih je bilo »lepo po vrsti, kot so hiše v Trsti« razporejenih 6.620 hlodov ali 6.614 m³ vrednostnega lesa, od smreke do tise, od gorskega javorja in macesna do oreha in doba. Večina lesa na letoašnji dražbi je prišla iz Slovenije, pripeljali pa so ga tudi iz Avstrije in Hrvaške. 

Prireditelji dražbe so Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zavod za gozdove Slovenije in Zveza lastnikov gozdov Slovenije. V prihodnje se jim bo pridružila tudi država, kot je napovedala slovenska ministrica za kmetijstvo in gozdarstvo Aleksandra Pivec, ki je kot prva predstavnica slovenske vlade obiskala dražbo. Ministrica je obljubila, da bo država prireditelje podprla pri tem, da bo velikanski prostor dolgoročno zagotovljen za dražbo in da ne bo več treba iz leta v leto iskati ustreznih površin. Ministrica je poudarila, da je prav trajnostno gozdno gospodarstvo temelj naravnega bogastva Slovenije, ki jo usposablja, da na njenih tleh poteka največja dražba lesa v Evropi. To potrjuje tudi dejstvo, da sta oba najdražja hloda, in sicer gorska javorja rebraša, prišla iz Slovenije in da je delež slovenskega lesa na dražbi bil le tisočinka celotnega letnega poseka v Sloveniji. 

Obisk kmetic in kmetov

Kot rečeno, na dražbi že leta zelo uspešno sodelujejo tudi koroški lastniki gozdov. Pri tem jim s strokovnim svetovanjem pomagata Kmečko izobraževalna skupnost KIS in koroška Kmetijska in gozdarska zbornica. Na njuno vabilo je nad sedemdeset kmetic in kmetov obiskalo dražbo. Marjan Tomažej je na poti v Mislinjsko dolino postregel s številnimi strokovnimi podatki in nasveti in spodbujal korajžo kmetic in kmetov, naj tudi sodelujejo na dražbi, »če imate v svojem gozdu ali na vrtu zanimivo drevo, ki bi na dražbi utegnilo doseči lepo ceno.« Brezplačno svetovanje pri izbiri dreves je del uslug kmetijske zbornice. 

Iz Koroške je bilo na letošnji dražbi nad 100 m³ lesa, predvsem macesen in gorski javor, pa tudi tisa in brest. Najdražja macesna na primer sta bila iz Koroške.

Ravnatelj koroške Kmetijske in gozdarske zbornice Hanzi Mikl je v svojem pozdravu prirediteljem čestital za uspešno dražbo in naglasil, da je ta dogodek tudi za koroške lastnike gozdov velika priložnost in izziv za trženje lesa na mednarodni ravni. Med obiskovalci dražbe so bili tudi zbornični svetnik SJK Štefan Domej, bivši predsednik Kmetijske zbornice Walter Wutscher in zastopnica KIS Maja Smrtnik.

Letošnja dražba je zasenčila vse dosedanje. Če je na lanski bilo razstavljenih dobrih 3.500 hlodov, jih je letos bilo nad 6.000 ali 6,614 m³. Z 29.161 evri za 2,02 m³ evra pa je bila dosežena rekordna cena za gorski javor rebraš, ki ga je kupil kupec iz Nemčije. S furnirjem iz tega rebraša, ki je zrasel na obronkih Snežnika, bojo opremili sprejemnico vrhunskega hotela v Arabskih emiratih. Drugi rebraš, prav tako iz Slovenije, zrasel je na Pohorju, je bil le za las cenejši.

Gorski javor, ki mu zato, ker so njegove grčice izoblikovane v obliki ptičjih oči, ribjih iker ali reber, rečejo tudi ptičji javor, ikraš ali rebraš, ni posebna vrsta javorja, temveč le genetska igra narave. Samo 1%-2% gorskih javorjev ima to anomalijo, razliko v strukturi lesa. Ta razlika ni dedna, je pojasnil Marjan Tomažej. 

Dražba lesa je tudi letos privabila kupce iz vsega sveta, Avstrijce, Nemce, Italijane, Nizozemce, Kitajce, Japonce, da ne govorimo o domačih kupcih. Veliko lesa pokupijo izdelovalci kakovostnih glasbil,
izdelovalci furnirja in kakovostnega pohištva. Iz Luke Koper les v kontejnerjih transportirajo v prekomorske dežele.

Kupci so med 25. januarjem in 4. februarjem 2020 imeli priložnost ocenjevanja lesa ter polaganja pisnih ponudb za posamezne hlode. Za boljši pregled so prireditelji tudi to-krat izdali katalog sortimentov z vsemi potrebnimi podatki kot številka hloda, njegova dolžina, kubatura in premer, vrsta drevesa in najvišja ponudba za m³ in kos. Katalog obsega 301 stran.