Mizar Peter Preinig iz Grabalje vasi južno od Klopinjskega jezera je pred nedavnim postal cehovski mojster (Innungsmeister) koroških mizarjev. Preinig je že več kot trideset let mizarski mojster, mizarstvo pa je pri hiši že čez 60 let.
Grabalja vas Preinig je že tretje leto v odboru obrtniškega združenja mizarjev in je bil doslej pristojen za izobrazbo mizarskih vajencev. Svojo nalogo vidi v političnem zastopstvu in uveljavljanju interesov mizarjev. Obrtniško združenje servisira koroške mizarje in opravlja in vodi vajeniške izpite. Šele mojstrske izpite vodi odvetnik. Na Koroškem je približno 800 mizarjev, ve povedati Preinig, od teh ima 400 mizarjev omejeno obrt. Pri teh gre za podjetja z enim samim zaposlenim, ki samo sestavlja pohištvo in ga popravlja, ne smejo pa imeti vajencev. Preinig je od leta 1992 mizarski mojster, od leta 1994 pa samostojen podjetnik. V mizarstvu v Grabalji vasi delajo ob mojstru Preinigu še trije vajenci ter dva pomočnika, ki sta vajeniški izpit že opravila. Vajenci se že dobijo, pravi Preinig, težko pa je dobiti take, ki jih poklic res navdušuje. Sodelavci mizarstva Preinig so vsi doma iz okolice, tako da se med opoldanskim odmorom lahko peljejo domov na kosilo.
Tretjina vajencev so ženske
Mizarstvo ni več moška domena, pripoveduje cehovski mojster. Nekaj žensk v okraju vodi mizarska podjetja, tudi pri vajencih jih je ena tretjina. Ko se je Preinig pred več 30 leti učil za mizarja na višji tehnični šoli v Beljaku in kasneje tudi obiskoval mojstrsko šolo v Beljaku, še niso vklopili računalnika. Danes pa je digitalizacija tudi pri mizarjih del vsakdana, načrtovanje na računalniku je predvsem pri ženskih vajencih zelo priljubljeno. Naredimo vsa mizarska dela, samo cokel ne, pravi Preinig. Mizar je univerzalen rokodelec, mora vgraditi tudi okno, v kuhinjah pa kuhinjski pult iz granita. Večinoma dela za privatnike, pa tudi za podjetnike, ki upravljajo in prodajajo stanovanja, ali pa izdeluje tudi omare za ladje. Za podjetje Skiline v Celovcu Preinig že leta izdeluje štartne hišice, ki stojijo na smučiščih po vsej Evropi. Navadni smučarji se lahko iz teh spustijo dol po smučišču, kot bi bili vrhunski športniki, torej z merjenjem časa, sliko na štartu in videoclipom o vožnji.
Podjetje je bilo ustanovljeno 1961
Tropskega lesa Preinig zelo malo obdela, večinoma uporablja hrastov les. Jurij Preinig, Petrov oče, je leta 1961 ustanovil podjetje. Pri Preinigih, po domače pri Kavhu, pa so že pred tem izdelovali stvari iz lesa, vrata, okna ali krste. Posebnost mizarstva vidi Preinig v tem, da delaš z naravnim in toplim materialom les. Posebej vonj, ko razrežeš les, je nekaj posebnega, pravi. Že od malega je bilo zanj delo z lesom tisto, kar ga je najbolj zanimalo.
Obrtniško združenje
V obrtniškem združenju je bil zadnja leta odgovoren za vajence. S prireditvijo Tischler Trophy želi obrtniško združenje mizarjev mladim približati ta poklic. »Skušamo najti talente, ki še ne vedo, da znajo dobro ravnati z lesom,« pravi. Na prireditvi šolarji tretjih in četrtih razredov nižje stopnje iz letev, desk in plošč načrtujejo in izdelajo objekt, ob tem pa spoznavajo mizarski poklic. Letos sodeluje tudi Slovenska gimnazija. Zelo ponosen pa je cehovski mojster tudi na to, da je zadnji dve leti zmagovalec zveznega tekmovanja vajencev prišel iz Koroške. Pri mizarstvu so tri variante vajeništva, ki jih je možno opraviti tudi z maturo.
SGZ in hobiji
Preinig je namestnik tajnika pri Slovenski gospodarski zvezi. Da je delodajalec iz slovenske narodne skupnosti, je prav tako važno kot kultura in šport narodne skupnosti, je prepričan. Gospodarska zveza pa mu je pomagala pri navezovanju kontaktov in izmenjavi.
V prostem času Preinig rad muhari in je pilot. Začel je z jadralnim letalom, danes pa ima izpit za štirisedežno letalo. Pred 16 leti je začel graditi lastno letalo in ga pred desetimi leti dokončal. Letalo stoji v Borovljah.
Mizarstvo pa zanima tudi naslednjo generacijo. Hčerka Mateja ravnokar maturira na višji tehnični šoli v Beljaku v notranji arhitekturi in mizarstvu. Mateja ima talent, pravi Preinig in dodaja, da bi se zelo veselil, če bi nekoč prevzela domače mizarsko podjetje.
