Milijardna škoda, hitre pomoči ni

Pretekli teden je prinesel nekaj dežja in nižje temperature, vendar je dež za mnoge kmete prišel prepozno.
Posušena koruza FOTO: Smrečnik

Temperatura v Šmihelu nad Pliberkom je letos kar 41-krat (2025: 34-krat) presegla 30 stopinj, v Podrožci pa 46-krat  (2025: 20-krat). Povprečna temperatura je bila v Podrožci za 2,6 stopinji višja od povprečne temperature med leti 1991 in 2020, v Šmihelu pa za eno stopinjo. Po podatkih Avstrijske zavarovalnice za škodo zaradi toče (Österreichische Hagelversicherung) je letošnja suša povzročila za eno milijardo evrov škode. Prizadeto je celotno območje Avstrije in vse kmetijske kulture, še posebej travniki, koruza, krompir, sladkorna pesa, buče in soja, ponekod pa tudi žita. Dodatnih 80 milijonov škode so povzročili slana, toča, neurja in poplave. V letošnjem letu je v kmetijstvu nastalo več škode kot v preteklih petih letih skupaj (1,01 milijarde evrov).

Hitre pomoči zaenkrat ni

Zastopniki kmetov zahtevajo manj birokracije. »Kmetom bi bilo najbolje pomagano, če jim za en kvartal ne bi bilo treba plačati prispevkov za socialno zavarovanje. To bi bila najučinkovitejša in hitra pomoč. Oproščeni prispevki pa naj se kljub temu upoštevajo pri izračunu pokojnine,« pravi Marjan Čik, frakcijski vodja Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov. Še posebej je treba pomagati živinorejskim kmetijam, poudarja Čik. »Ni dosti robe, cene pa gredo v nebo. Birokracijo v kmetijstvu je treba zdaj peljati nazaj, da bodo kmetje to leto lahko nekako prestali.«

Marinka Mader Tschertou, predsednica Kmečke izobraževalne skupnosti: »Kratkoročno je potrebno, da politika hitreje reagira, da postanejo smernice za kmete bolj fleksibilne, da lahko na primer kosiš, ko je vremensko primerno. Zmeraj sem poudarjala, da  narave ne moreš dati v koledar, da boš po datumih kosil.«

Pepej Polesnig, pridelovalec olja(58)

Če se peljem do svojih polj, je situacija žalostna. Vozim se tudi dlje in v mnogih predelih Koroške je situacija še slabša. Pri nas je vmes že deževalo, vsekakor pa bo manj pridelka. Koliko bo manjši, pa bomo šele videli, ko bomo na primer buče spravljali s polja. Sem zavarovan. S tem pa so kriti samo moji stroški. Ker prodajam olje, potrebujem surovino za stiskanje. Zrnje mi zato pomeni več kot denar.

Benjamin Lach, pridelovalec borovnic(33)
PudabPudab

Suša je velik problem za celotno kmetijstvo. Za svoj nasad borovnic imam namakalni sistem. Vsak dan zalivam borovnice in za to potrebujem več tisoč litrov. Sprva namakalnega sistema nisem imel in se mi je veliko borovnic posušilo. Borovnice pač potrebujejo veliko vode. Zdaj sredi avgusta je sezona že končana. Seveda pa je dobro, če je julija veliko sonca, ker so borovnice potem bolj zrele in sladke. Vendar tudi preveč sonca ne sme biti.

Martha Tomitz, pridelovalka zelišč(81)
RepljeReplach

Mnoga zelišča so se popolnoma posušila, druga še rastejo. To pomeni, da mi bodo za razne čajne mešanice in druge izdelke manjkala določena zelišča in surovine. Zelišč ni mogoče zavarovati. Tudi v preteklosti smo imeli suše, vendar se takšne kot letos ne spomnim. Tudi sadje, predvsem češplje in hruške, je uničeno. Prejšnja leta sem pridelovala tudi orehovo olje. Letos je slana uničila cvetove, suša pa je naredila svoje, zato so plodovi z orehovih dreves odpadli.

Primož Kumar, pridelovalec vina in oljčnega olja
Slovenija

Zadnja dva meseca padavin skoraj ni bilo. Tudi trta močno občuti sušo. Skrbimo za to, da trta razvije globlje korenine, vendar ko nastopi daljše obdobje brez padavin, ne moremo veliko storiti. Suša se bo poznala tudi pri kakovosti grozdja. Grozdje bo vsebovalo več sladkorja, vendar bo pridelek manjši.

Iz rubrike Gospodarstvo preberite tudi