Pomlad je čas, ko se odpravljamo na izlete, ko radi posedimo na gostilniškem vrtu ali malo pokramljamo z gostilničarjem. Seveda najraje tam, kjer še diši po domači kuhinji in se sliši slovenska beseda. Eno teh gostišč je »Kirchenwirt« – po domače »Volta« – v Slovenjem Plajberku.
Gostišče na pobočju pri plajberški vaški cerkvi vodita Flori Lausegger in njegova žena, ki se je iz Štajerske preselila na Koroško in začela razvajati goste z dobrotami iz domače kuhinje.
Od kdaj vodite gostišče?
Flori Lausegger: Odraščal sem v Podnu. Starši so gostilno v Slovenjem Plajberku kupili že leta 1971. V hiši je bilo nekaj sob za goste, tako da je pri delu pomagala vsa družina. Ko sem se izučil za kuharja in natakarja, sem 15 let delal v Celovcu, spoznal ženo Danielo in z njo sva se leta 1989 odločila, da se bova vrnila domov in od staršev prevzela gostinsko obrt.
Koliko gostov lahko sprejmete?
Glavni gostinski prostor je za 30 do 40 oseb, zraven pa imamo še izbo »Zirbenstube« za manjše skupine, tudi okoli 30 oseb. Poleti je odprt gostinski vrt za naslednjih 40 oseb. Če se najavijo večje skupine, jih povabimo v sosednjo stavbo, kjer je prostora za 70 gostov. Prej je to bil prostor s šankom in z odrom, pred leti pa smo dvorano prenovili, tako da je primerna za poroke, krste ipd.
Kaj se je spremenilo v več kot 30 letih, odkar vodite gostišče?
Spremenilo se je kar veliko. Na začetku smo živeli predvsem od mlajših in starejših domačinov, danes pa je ob večerih bolj mirno, saj k nam prihajajo predvsem enodnevni izletniki. Pozimi radi smučajo, tečejo na smučeh ali hodijo s krpljami, poleti pa nas obiskujejo predvsem izletniki, ki obiščejo Čepo ali hodijo v hribe. Največ gostov imamo za konec tedna ali ob praznikih, poleti pa tudi med tednom, zato je gostilna od maja do oktobra odprta vsak dan.
Kako ste si razdelili naloge?
V kuhinji sta aktivna predvsem moja žena in sin Benjamin, ki že enajsto leto pomaga v gostišču, jaz pa sem odgovoren za strežbo.
Kaj vaši gostje najbolj cenijo?
Daniela Lausegger: Nekoč smo stregli predvsem hladne malice, zdaj pa gostje cenijo toplo kuhinjo. Pogosto naročijo pečenko ali zrezke, priljubljena jed pa je tudi ričet. Pomembne so kvalitetne sestavine. Kuhamo regionalno. Meso – predvsem divjačina in govedina – je iz bližnje okolice, zelišča pa pogosto kar z domačega vrta.
Lega gostišča je ugodna za izletnike. Nasproti gostišča so parkirišča in avtobusna postaja, v okolici pa je precej priljubljenih izletniških točk.
Izletniki se odpravljajo na Žingarico (Singerberg), na Psinjski vrh (Sinacher Gupf) ali v Poden, kjer si ogledajo Jezerce (Meerauge) ali gredo do Vrtače. Včasih se odpravijo na pohodniške poti Pravljični trenutki (Märchenhafte Augenblicke), Sončna stran (Sunseit´n-Weg) ali kam drugam, saj imamo mnogo poti. V naših krajih je veliko lepega, zato se izletniki radi vračajo.
RIČET
Na kocke narezan prekajen svinjski hrbet (Selchschopf) ali svinjsko kračo (Schweinsstelze) stresemo v velik lonec in pokrijemo z vodo. Dodamo na drobno narezano korenje, zeleno, por in koren peteršilja. Začinimo s soljo, poprom, luštrekom in peteršiljem.
Dodamo ječmen, ki smo ga čez noč namakali v vodi. Na koncu dodamo še fižol (če imamo suhega, ga je treba prej namakati in skuhati, fižol iz pločevinke pa je že skuhan) in kuhamo do mehkega. Dober tek!
Gostilna Kirchenwirt
Flori in Daniela Lausegger
Slovenji Plajberk 39
04227/6352
