Pred desetimi leti se je minončan Josef Skuk lotil izdelave »Suntrackerjev«. To so majhne sončne elektrarne na jeklenih stojalih, posebnost teh pa je, da se avtomatično obračajo za soncem. Ker so fotovoltaični paneli ves dan optimalno usmerjeni proti soncu, so te elektrarne posebno eficientne.

Gospod Skuk, od kod vaše zanimanje za sončno energijo?

Josef Skuk: Na informativnih večerih o fotovoltaiki so vedno govorili, da paneli spadajo na streho, vseeno, kako suboptimalno je ta usmerjena. To me je vedno motilo, ker dejstva govorijo drugače. Veliko bolje je, če lahko sonce ves dan direktno sije na panele. Leta 2011 sem narisal načrt za prvi model »Suntrackerja«, leto kasneje sem začel s serijsko proiz­vodnjo. Na začetku je bilo kar nekaj težav z birokracijo, a zaradi svojih izkušenj kot dolgoletni poslovodja sem lahko te težave kmalu rešil. Medtem se je že veliko spremenilo in 1800 Suntrackerjev stoji v Avstriji, Švici in v Nemčiji. 

Josef Skuk

Josef Skuk (52) živi z družino v Nonči vasi pri Pliberku. Po šolanju v ljudski šoli Božji grob in glavni šoli Pliberk je obiskoval višjo tehnično šolo (HTL) za strojništvo. Opravil je izobrazbe na področju jeklenih konstrukcij in varjenja (Schweißtechnik). Dvajset let je bil poslovodja podjetja, ki se ukvarja s postavljanjem anten za mobilne telefone. V tem času je bil Skuk pristojen za postavitev tisočih anten v Evropi s težiščem v Avstriji. Od nekdaj si je želel biti samostojen, ta korak pa kot mlad človek zaradi zelo dobre službe, ki jo je imel, ni storil. Pravi, da ga je že vselej zanimala sončna energija in ko je bil star 40 let, si je mislil: zdaj ali nikoli. Kmalu zatem, leta 2011, je nastal prototip Suntrackerja, leta 2012 se je lotil serijske izdelave in v Avstriji, Nemčiji in Švici jih stoji že približno 1800. Trenutno je ogromno povpraševanja. Skukov moto je »sončna energija, 24 ur za vsakogar«.

Kako se razlikuje prvi model od aktualnega Suntrackerja?

Pri isti velikosti površine panelov se je podvojil pridelek elek­trike. Pri najnovejšem modelu je to 4000 kilovatnih ur na leto, torej idealno za eno gospodinjstvo. Zelo je naraslo zanimanje za rešitve z baterijami, da se lahko pridelani tok koristi tudi v primeru izpada električnega omrežja oz. blackouta. Tudi polnjenje električnih vozil s sončno energijo je v trendu. 

Koliko sodelavcev imate, kje nastaja Suntracker?

Sestavljamo jih v Pliberku, v kratkem bomo v Žitari vasi začeli graditi nov kompetenčni center, kjer bodo potem tudi nastajali Suntrackerji. Trenutno imam štiri sodelavce. Stojala pa zdaj nastajajo v Sloveniji.

Tudi Franz Schliesser (92) iz Nonče vasi se je odločil za Suntracker 4000R, nabavil je varianto z baterijo, da ostane svetlo tudi tedaj, če izpade tok.

Zakaj se stranke odločijo za Suntracker?

Prednosti je veliko: glavni argument je minimalna površina panelov in maksimalen pridelek. Ker se naprava vrti za soncem, imaš od jutra do večera svoj tok, ki ga v najboljšem primeru porabiš kar sam. Pozimi pade sneg s panelov takoj na tla, paneli na strehi pa so v najslabšem primeru lahko mesece pokriti s snežno plastjo. En Sun­tracker z 10 m2 panelov pridela na leto toliko energije kot fiksno montirana sončna elektrarna na strehi s 30 m2  sončnih celic.

Tehnologija za Suntracker tudi nekaj stane. Kaj ni cenejša varianta montirati več panelov na streho, kot jih prihrani vaš Suntracker? 

Ta argument slišim večkrat. Dejstvo pa je, da je z napravo na strehi delež toka, ki ga lahko porabiš sam, le majhen. Zjutraj in zvečer ni pridelka, največ ga je pogosto tedaj, ko si na primer v službi. Pri Suntrackerju pa imaš tok od jutra do večera, tako pride do kvote, da najmanj 50 % pridelanega toka koristiš sam, pri napravi na strehi pa je to le 25 %. Ta kvota se seveda izboljša, če napravi dodaš še baterijo.

Razstavljal je tudi na Pliberškem jormaku

Kje in kako postaviti Suntracker?

Priključitev na omrežje je treba prijaviti pri Kärnten Netz, postavitev je treba prijaviti, podobno kot bi zgradil uto na vrtu. Postavijo se lahko tudi na travo, v zemljo zabijemo dolge žeblje. Suntrackerji stojijo v Galtüru na 1700 m nadmorske višine, ob hitrosti vetra do 130 km/h niso noben problem. Za dvojno varnost ima naprava še majhno vetrnico; če je veter zelo močan, se naprava sama poravna in se nič ne more zgoditi.

Če kdo nima prostora za velik Suntracker, ponujamo tudi majhnega za balkon, ki v letu pridela 600 kilovatnih ur, tega se lahko kar priključi v vtičnico.

Kaj so vaši cilji za bodočnost?

Če se vozim po Koroškem, me veseli, ko vidim svoje naprave in so stranke zadovoljne. Pri trenutnih cenah toka se naprava amortizira v manj kot petih letih. Imam cilj, da bi nekoč stalo 8000 Suntrackerjev, ker sem tudi postavil več tisoč anten za mobilne telefone. Moja vizija je, da se mora cela tehnika v hiši združiti in avtomatizirati. Za to pa morajo sodelovati električar, inštalater in solater. Ta združitev bo tudi tema v novem kompetenčnem centru v Žitari vasi. Moje stranke so večinoma starejše od 50 let, za sončno energijo nikoli ni prepozno. Tako napravo kupiš in priključiš enkrat, od tedaj ti pa varčuje denar. Je naprava, ki je zgrajena tako, da drži vsaj eno generacijo.