Zaščitne maske in primerna razdalja med osebami so odslej tudi del gostinstva, a le distanca omogoča vnovični zagon osrednjih družabnih srečevališč evropske kulture. Ta konec tedna bo lahko ponovno zaživela gostilniška kultura – pač ta čas malo drugačna. 

Celovec »Po dveh mesecih popolnega zatišja v gostinstvu lahko na današnji petek, 15. maja, kavarne in gostilne spet strežejo svojim gostom. Takšnega popolnega zaprtje novejša zgodovina ne polni, saj je gostilniška kultura globoko zasidrana v splošni evropski kulturi. »Gastronomska karantena« kot del ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa je opozorila na širši družbeni in gospodarski pomen gostinstva, saj so lastniki kavarn, restavracij, gostiln ali nočnih barov zadnje tedne ostali povsem brez dohodkov, njihovi zaposleni pa brez službe in posledično z znatno nižjimi prejemki iz podpore za brezposelne.

Današnje ponovno – in postopno – odprtje gostinskih lokalov tako pomeni korak nazaj v družbeno in gospodarsko normalnost, obenem pa je povezan s številnimi neznankami. Odziv gostov je povsem neznan, v praksi se bodo morala izkazati tudi pravila in omejitve, pod katerimi je mogoč ponovni zagon tega sektorja: za mizo lahko sedijo največ štiri odrasle osebe s svojimi otroki (razen če so vsi odrasli del skupnega gospodinjstva), med posameznimi skupinami obiskovalcev mora biti vsaj meter razdalje, osebje mora zaščitno masko nositi ves čas, gostje pa na poti do svoje mize, konzumacija za točilnim pultom ni dovoljena, gostinski lokal pa mora vrata zapreti najkasneje ob 23. uri.

Franc Haderlap iz gostilne Kovač na Obirskem zatrjuje, da je pri njih vse pripravljeno za nove okoliščine: »Naša rešitev je velika dvorana, v katero drugače spravimo 200 ljudi, pa še na terasi je po navadi prostora za 80 ljudi. Če to sedaj razdelim, še vseeno lahko sprejmem kakih 150 gostov,« pravi Haderlap, ki v svoji dvorani poleg domačih kulturnih prireditev gosti tudi vsakoletno pisateljsko srečanje na Obirskem. Zaprtje gostinstva je tudi zanj pomenilo čas brez dohodkov, le zadnja dva tedna je, kakor pravi, »kuhal ob nedeljah, da so ljudje prihajali po jedi, ob četrtkih zvečer pa sem pekel pice za na dom. Odziv je bil še kar dober.«

Kot vsi drugi gostinci je tudi Haderlap moral svoje zaposlene prijaviti pri zavodu za zaposlovanje. Polovico njih bo sedaj lahko ponovno zaposlil, drugi del bo še vedno na čakanju, s tem pa bo »dodatni kader, če bi se razširil drugi val okužb in bi kdo zbolel.« Haderlap, tako kot drugi gostinci, v gostilni pri Kovaču z veseljem pričakuje ponovni zagon dejavnosti in vnovični prihod gostov, »rezervacije pa pri meni niso nujne, ker imam dosti prostora. So pa seveda priporočljive.«

Svoje goste od danes pričakuje tudi restavracija Juenna v Čepičah pri Globasnici. Po dvomesečnem prisilnem odmoru ugotavlja gostilničar Lojz Gregorič, da svoje gostišče rad odpre »s srcem, ne pa z glavo. Okoliščine v gostinstvu so danes težavne, vse teže je dobiti ljudi, ki bi delali ob koncih tedna, mi pa imamo odprto samo od petka do nedelje in ob praznikih. Odprl bom vseeno, ker prevladuje srce. Bom videl, kako se bo obneslo.«

Gregorič tudi opozarja, da se je gostinstvo šele komaj opomoglo od zadnje krize leta 2008. »Ljudje so končno spet več trošili, bili smo optimistični. Sedaj pa bomo spet čutili krizo, če ne bo delovnih mest. Iti v gostilno, jesti in piti, to je pač luksuz. In če denarja ni?«, poudarja Lojze Gregorič, lastnik gostišča Juenna v Čepičah.