
Nužej Tolmaier, pobudnik družinskega petja pri Krščanski kulturni zvezi (KKZ) od lanskega leta ni več med nami, Kristine Sturm, prej Kragelj, ki je kot referentka za glasbo oživila družinsko petje, pa ni več pri KKZ. A bi bila oba prav gotovo ponosna na izjemno visok nivo glasbenega podajanja vseh nastopajočih na družinskem petju na Radišah. Prav na Radišah se je leta 1981 prvič odvil koncert družinskega petja. Vabilu KKZ se je letos sprva odzvalo šest družin, a so morali Smrtnikovi z Obirskega in Zupanovi z Brezij v Sloveniji tik pred koncertom sodelovanje zaradi bolezni odpovedati. Tako nam je v do konca polnem Kulturnem domu Radiše najprej zapela pevska družina SPD Radiše, sledil je duo bratov Nika in Simona Boštjančiča iz Bilčovsa, spontano se je za nastop odločila družina Repenšek iz Mozirja, ki je sprva nameravala samo poslušati. Sledil je nastop skupine Sanje s Suhe in družine Wrulich, domačinov z Radiš. Skozi program sta vodila predsednik Aleksander Tolmaier in hči Brina Kušej.
Glasbena referentka KKZ Mirjam Kuchling se je uvodoma vsem sodelujočim družinam zahvalila, da »so se opogumile in svoje petje delile z nami.« Brata Niko in Simon Boštjančič sta o svoji glasbeni vzgoji v družini povedala: »Vedno smo že peli,« in dodala, da pojeta tudi v MePZ in MOPZ Bilčovs. Niko je pred pesmijo Dekle moje, pojdi z menoj, omenil, da še nima dekleta in se mu lahko kakšna po koncertu pridruži. Prvič se je KKZ zgodilo, da se je za sodelovanje spontano odločila navzoča družina. »Prišli smo iz radovednosti, pa tudi zato, ker v Mozirju naslednjo nedeljo organiziramo 28. družinsko petje,« je povedal oče Jure Repenšek, ki je zapel skupaj z ženo, sinom in hčerko. Skupina Sanje s Suhe je začela skupaj nastopati pred desetimi leti, vodi jo Engelbert Logar. Začeli so z nastopi v cerkvenem okolju, sledila so vabila v Slovenijo, po Avstriji in v Italijo. »Pojemo širok repertoar, cerkveno, jazzovsko in popularno glasbo, v prvi vrsti slovensko,« je pred nastopom povedal pevec in basist Simon Kogelnik, ki je pokazal za samouka zavidljiv, celo virtuozen nivo obvladovanja kontrabasa.
Po letih najmlajši nastopajoči so bili Wrulichovi, domačini z Radiš. Oče Christian Wrulich ima 37 let, je učitelj na LŠ 24 in član skupine Matakustix. Na odru sta se mu pridružili 11-letni hčerki Lena in Rosa, dijakinji Bachmannove gimnazije. Kot je povedal Christian, je s hčerkama večglasno petje starih koroških slovenskih ljudskih pesmi vadil med vožnjami z avtom. »Moj hobi je iskanje starih ljudskih pesmi, kakršne je pela moja babica. Gotovo znam vsaj sto takih pesmi zapeti in zaigrati,« pravi Christian Wrulich.
Imam sicer svoje CD-je z glasbo, ki mi je všeč, a največ glasbe poslušam na radiu Krone hits. Starih pesmi, ki smo jih skupaj zapeli, se mi ni bilo težko naučiti. Najraje od teh ljudskih pesmi pojem pesem Imel sem tičico. Imam še sestro Roso, s katero sva dvojajčni dvojčici in dijakinji 1. letnika gimnazije. Treniram ples, kasneje v življenju pa želim postati vzgojiteljica v vrtcu.
Največ starih slovenskih ljudskih pesmi sem našel v zbirki Franza Mörtla, pevca in zborovodje z Zilje. Hčerama sem od malega želel predati ta zaklad naših pesmi. Sam sem odraščal ob ljudskem petju svoje družine. To je taka vibracija bila v kuhinji, ko so vsi peli. Potem sem že poslušal, kateri glas kdo poje in tako sem doraščal. To je najbolj vplivalo, da sem danes glasbenik.
Iz rubrike Galerije preberite tudi