Kritične pripombe študentk in študentov dunajskega slovenskega kluba KSŠŠD

»Ehre – Freiheit – Vaterland«. To je geslo »buršenšaftovcev« Allemanie v Gradcu, kjer sta se Marjan Sturm in Manuel Jug izmenjavala o zgodovini južne Koroške. Upravičeno je Tanja Malle v svojem komentarju v Nedelji sedmega oktobra kritizirala to kot »normalizacijo skrajne desnice«. S prestrašenjem smo prebrali odziv Marjana Sturma na to kritiko v Nedelji 21. oktobra in v Novicah 22.oktobra. Kot redni udeleženci demonstracij proti plesu buršenšaftovske zveze WKR v dunajski Hofburg hočemo tudi mi obrazložiti, zakaj je takšna kooperacija problematična.

Seveda se je že veliko konfliktov rešilo z dialogi, kot omenja Marjan Sturm v svojem komentarju, kljub temu vsak takšen dialog potrebuje nekakšno skupno bazo. Kot Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju ne vidimo takšne baze pri skupinah, ki še zmeraj izključujejo ženske, Jude, homoseksualce in druge ljudi, ki ne ustrezajo sliki »nemškega« moža. Četudi so v zgodovini fantovščin zmeraj spet bili člani Judje ali osebe iz socialno-demokratske stranke, ne smemo pozabiti, da je veliko »liberalnih« članov buršenšaftov zapustilo te zveze že v 19. stoletju, tako tudi Viktor Adler ali Theodor Herzl. V sklopu radikalizacije buršenšaftov so zveze v tedanji Avstro-Ogrski že od leta 1878 naprej uvedle tako imenovani »Arierparagraph«, nekaj let pozneje, leta 1896, pa so dokončno izločili vse člane, ki so bili Judje. Tudi proti enakopravnosti slovanskih narodnih skupnosti v Avstro-Ogrski so se aktivno zavzemali buršenšafti, če pomislimo na kravale proti odločbi vlade grofa Badenija leta 1897, da bi uvedli češčino kot uradni jezik, ali o podpori za tako imenovani »Deutscher Schulverein Südmark«. Še danes se avstrijske zveze znotraj krovne organizacije »Deutsche Burschenschaft« najdejo na desnem robu, med »liberalnimi zvezami«, ki so iztopili iz te organizacije v zadnjih letih, ni nobene avstrijske. Tudi v zadnjem času so pokazale avstrijske zveze svoje politično stališče, če pomislimo samo na pesmarico »Germania Wiener Neustadt«, ki opeva umor evropskih Judov. Istočasno pridobivajo skrajno desni »identitarci« svoje člane iz miljeja buršenšaftov. Günter Cerwenka, sam član Burschenschaft Allemania, je januarja kritiziral v časopisu Kurier »germanomanio« avstrijskih zvez, ki hočejo biti »bolj nemške od Nemcev«. Ob tej točki se lahko postavi vprašanje, čemu dialog s takšnimi skupinami?

Dolga leta je trajalo, da se je porinil nazaj vpliv nemškonacionalcev na univerzah, ki so do konca 1960. let prevladovali skupaj s konzervativci avstrijsko viskošolstvo. V tej klimi je leta 1965 branila ÖH tudi antisemitskega profesorja Borodajkewycza. Na robu ene demonstracije v prid Borodajkewyczu je tudi ubil član Ringa Freiheitlicher Studenten, ki je bistvena organizacija »korporiranih« študentov, na robu demonstracije proti antisemitskemu profesorju Borodajkewyczu Ernsta Kirchwegerja. Kirchweger je tako postal prva žrtev nacističnega nasilja po letu 1945 v Avstriji. Šele to zmanjšanje vpliva nemškonacionalnih skupin je omogočilo univerze, kakršne so danes – kritične in raznolike. Posebno v času, v katerem poskuša vlada zgolj zmanjšati prostosti univerz, je fatalno znamenje legitimacija skrajno desnih buršenšaftov, tudi če nagovorjena prireditev ni bila javna. Kljub temu si mora udeleženec kot javna oseba in zastopnik manjšine biti na jasnem, da pride do instrumentalizacije iz skrajno desne strani – kot se je zgodilo s člankom v skrajno desnem časopisu Aula. Kot Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju bomo naprej aktivno delovali proti skrajno desnim silam, ki so antifeministične, rasistične in antisemitske organizacije, kot so buršenšafti, identitarci ali FPÖ. Bodisi s sodelovanjem na demonstracijah ali pa s predavanji, kot je niz predavanj »antifašistična zima«, ki ga organiziramo vsako leto januarja, h kateremu ste bralke in bralci prisrčno povabljeni.

Gregor Novak, Simon Urban, Julija Urban in Ana Grilc v imenu odbora KSŠŠD