
Ne bo več dolgo trajalo, pa se bo izteklo leto, v katerem sta bili Nova Gorica in stara Gorica (Gorizia) evropski kulturni glavni mesti. Pričakovanja pred slovesno otvoritvijo Evropskega glavnega kulturnega mesta 2025, ki je bila 8. februarja, so bila velika, zelo odmevno pa je bilo tudi odprtje sámo. In to brez dvoma več kot upravičeno: saj sta se (na pobudo Nove Gorice) skupno potegovali za Evropsko kulturno glavno mesto 2025 dve mesti, ki sta se po 2. svetovni vojni znašli v dveh svetovih in ki ju ni ločila samo državna meja, temveč tudi dva družbena in gospodarsko-politična sistema. Toliko bolj razveseljivo je, da je Evropska unija honorirala skupno kandidaturo in omogočila obema mestoma in z njimi tudi slovenski državi in deželi Furlaniji-Julijski krajini poseben prestiž.
Danes lahko rečemo, da so se pričakovanja na žalost le deloma izpolnila. Nova Gorica je bila sicer aktivnejša kakor njena italijanska sestra, poleg tega tudi bolj informativna in odprta. Tako je med drugim omogočila koroški deželni vladi, da je postavila v bližini novogoriške železniške postaje paviljon, v katerem so obiskovalce bliže seznanili s pisateljico Ingeborg Bachmann. S posebnimi informativnimi tablami so informirali tudi o gospodarski dejavnosti slovenskih podjetij (t. i. mešana podjetja) na področjih, kjer živita slovenski manjšini na južnem Koroškem in v Italiji. Podobne odprtosti na italijanski strani ni bilo zaznati. Sicer je prometna služba stare Gorice z evropskimi denarji omogočila reden dnevni prevoz med Novo in staro Gorico, napovedi v avtobusu pa so bile izključno italijanske. Kot da bi hoteli signalizirati, da se mora pokoriti tudi evropski duh italijanskemu šovinizmu.
Ob vsem pa me je še zanimalo, koliko so pri tem evropskem projektu upoštevali tudi slovensko manjšino. Vprašal sem Miloša Čotarja, predsednika Zveze slovenske katoliške prosvete (ZSKP) v Gorici. Njegov odgovor: »Lahko govorim samo za italijansko Gorico. Ta nas je zadostno upoštevala, kar sprva ni bilo samoumevno. Morali pa smo si to izboriti s trdim delom. Izkazalo se je namreč, da so nas potrebovali, ker lahko garantiramo s kvalitetnim delom. « Z drugimi besedami: ponovno se je uresničilo staro pravilo, da te upoštevajo samo tedaj, če si aktiven in vztrajen. Ne glede na to, ali si živ del odmevnega evropskega projekta ali pa se udejstvuješ »samo« doma na Koroškem.
Iz rubrike Komentar preberite tudi