So protesti proti desnemu ekstremizmu neumestni?

Te dni prihajajo razveseljive novice iz Nemčije, kjer desnoekstremistična stranka AfD (Alternative für Deutschland) že dalj časa hiti od enega volilnega uspeha do drugega. Razveseljive novice zato, ker so se nemške državljanke in državljani očitno zbudili iz  letargije. Skoraj milijon jih je v raznih mestih šlo na cesto demonstrirat proti desnemu ekstremizmu in za zaščito demokracije. Samo v bavarski metropoli München jih je bilo 250.000, da je bila policija prisiljena iz varnostnih razlogov ustaviti demonstracijo. Tudi Uli Höneß, častni predsednik nogometnega kluba Bayern München, se je odločno izrekel proti AfD.

Povod za mobilizacijo je bilo tajno srečanje avstrijskega desnega ekstremista Martina Sellnerja z nemškimi somišljeniki, kjer naj bi kovali tudi načrte za »remigracijo«, nasilno izselitev v Nemčiji živečih ljudi – tudi tistih z nemškim državljanstvom. Kot je včasih to politiko uresničeval Hitler ob podpori vseh nemških družbenih slojev in s krvavimi posledicami. 

 Tudi v Avstriji je bila Hitlerjeva nečloveška politika zelo »uspešna«. Poleg podpore ljudskih množic jo je omogočila brezbrižnost tistih, ki sicer niso bili prepričani nasprotniki nacizma, hkrati pa brezbrižni ali naivni. Danes mnogi to obžalujejo. Toliko bolj se čudim, ko berem te dni v komentarju Kleine Zeitung, da naj bi bili ti protesti »kontraproduktivni«, neumestni. Kdaj naj se družba zbudi iz letargije, če ne danes, ko se pojavlja tudi v Avstriji podobna retorika, ki jo je perfektno obvladal Goebbels in ko se kujejo načrti, ki spominjajo na neslavno polpreteklo zgodovino?