So neposredne volitve NSKS še smiselne?  

Nekateri so že domnevali, da Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) ne bo več izvedel neposrednih volitev. Pa jih le bo. Kot so sporočili iz tajništva, bodo potekale od 17. aprila 2026 do vključno 8. maja 2026. Tako bo lahko NSKS tudi v bodoče kot edina politična organizacija slovenske narodne skupnosti na Koroškem (upravičeno) poudarjal, da izvolijo pripadniki slovenske narodne skupnosti njegov parlament (ZNP) in predsednika/predsednico neposredno, kot je to običajno v parlamentarni demokraciji.

Dobro se še spominjam, kakšna evforija je vladala, ko je NSKS leta 1995 izvedel prvič neposredne volitve. Odmev pri ljudeh je bil dokaj velik, vzdušje optimistično, udeležba povsem dobra. Več kot 4.500 volivk in volivcev je oddalo svoj glas, na prvi seji ZNP so bili navzoči zastopniki domala vseh parlamentarnih strank mlade Republike Slovenije, upanje neposredno izvoljenega vodstva NSKS, da bosta Avstrija in Republika Slovenija honorirali parlamentarni pristop NSKS, pa je bilo veliko. Toda kaj hitro se je izkazalo, da so bila ta pričakovanja nerealistična in da ne moreš pričakovati niti najmanjšega napredka, če politične organizacije niso usklajene.

Temu primerna so bila tudi razočaranja, kar se je izražalo predvsem v rezultatih naslednjih neposrednih volitev NSKS: leta 2000, na prvih volitvah po letu 1995, je sodelovalo že okoli 1.000 volivcev manj kot na prvih, leta 2005 samo še okoli 3.300, leta 2013 prvič manj kot 3.000 oz. 2.620, na zadnjih, leta 2018, pa samo še 1.822, ko niti ni uspelo prekoračiti meje 2.000 vrnjenih volilnih kuvert. 

Prav tako se vidi, da je v resnici avstrijski in slovenski politiki vseeno, po kateri poti si narodna skupnost izbere politično zastopstvo, pa čeprav na drugi strani poudarja, da je parlamentarna demokracija na osnovi neposrednih volitev najvišja legitimacija. Takšna je pač realnost, če gre za politično zastopstvo narodnih skupnosti. 

Kljub temu se mi zdi, da je bila odločitev NSKS za neposredne volitve tudi tokrat pravilna – pod pogojem, da bo med ljudmi vsaj nekoliko uspelo spet poživiti zanimanje za politiko. Ne glede na to pa bodo morale politične organizacije nujno najti pot, kako priti pod skupno streho. Sicer bodo izgubile še zadnje zaupanje.