Slovenska gimnazija praznuje

Pred 50 leti je Slovenska gimnazija dobila lastno poslopje (arhitekt Janez Oswald) v Celovcu. Ta zgodovinski mejnik bo šola praznovala s slovesno akademijo 22. maja ob 18.30 v avli šole. Tudi sam sem četrtino svojega življenja preživel v tem poslopju. Najprej štiri leta na Slovenski gimnaziji, nato pet let na dvojezični TAK. Odkar sem šolo zapustil, se je marsikaj spremenilo. Poslopje so obnovili in razširili, tudi vsebinsko se je ponudba Slovenske gimnazije in dvojezične TAK razširila.

Lastno poslopje – kar je danes samoumevno – na to je morala Slovenska gimnazija čakati skoraj 20 let. Septembra 1957 je Slovenska gimnazija odprla vrata s tremi razredi. Do maja 1975 je pouk potekal izključno popoldne v gimnaziji Lerchenfeldstraße v Celovcu. Šele 10. maja 1975 se je Slovenska gimnazija preselila v lastno poslopje na Janežičev trg 1.

Odnos nemških dijakov, ki so dopoldne obiskovali gimnazijo v Lerchenfeldstraße, do dijakov Slovenske gimnazije ni bil zmeraj najboljši. To nam je povedal Gregor-Hori Metschina (glej stran 11), ki je bil leta 1963 med prvimi maturanti na šoli. Ko sem prišel na Slovensko gimnazijo, sem tudi sam doživel šovinizem nemškogovorečih sodržavljanov – verjetno prvič v življenju. Še dobro se spominjam sprevodnika v vlaku, ki je zmeraj, ko smo govorili slovensko, prišel in nas opozoril na to, da smo preglasni, čeprav nismo bili glasnejši od nemškogovorečih.

Šola se je skozi leta razvijala in prilagajala potrebam časa, hkrati pa je ohranjala svoj namen in tradicijo. Ne obeležujemo samo pomembnega zgodovinskega mejnika, temveč se moramo tudi zavedati, da so šole s slovenskih poukom pomemben steber slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Bodimo ponosni na vse dosežke naših šol in praznujmo z njimi njihove dosežke. Vidimo se prihodnji četrtek v avli Slovenske gimnazije!