»Shot« strpnosti

Dežuje, a izza oblakov kukajo sončni žarki. Oziram se v nebo in iščem mavrico. Dandanes dvoumni simbol. Znak zaveze med Bogom in ljudmi. Ali pa zastava gibanja LGBTQ+. V družbi sta krščanstvo in LGBTQ+ predstavljena kot dva nasprotujoča si pola. K temu je nemalo pripomogla dolgoletna vatikanska drža, ki je obsojala istospolno usmerjene. Vendar je papež Frančišek s svojimi besedami »če je kdo homoseksualec in iskreno išče Gospoda, kdo sem jaz, da bi sodil« in z blagoslavljanjem istospolno usmerjenih parov napravil veliko reformo ter vrata cerkve odprl za vse. Njegov naslednik papež Leon XIV. je nedavno slavil svoj 70. rojstni dan, ob tem dogodku je bil objavljen njegov prvi obsežni intervju. O tematiki je povedal: »Zahodni svet je obseden s spolnostjo. Za nekatere ljudi je vprašanje identitete zreducirano zgolj na vprašanje spolne usmerjenosti. Za večino ljudi po svetu to ni glavno vprašanje, ki bi narekovalo, kako ravnati drug z drugim. (...) Vsa vprašanja v zvezi z LGBTQ+ znotraj cerkve povzročajo veliko polarizacijo. Nočem prispevati k dodatni polarizaciji znotraj cerkve. Kot je že rekel papež Frančišek, 'todos, todos, todos', vsi so dobrodošli v cerkvi. Vendar posameznika ne vabim v cerkev zaradi tega, kako živi svojo identiteto, marveč ker je sin ali hči Boga – zaradi tega so vsi povabljeni.« Menim, da je papež s temi besedami nazorno prikazal sporočilo krščanstva, ki gradi na nauku Jezusa Kristusa, na ljubezni do bližnjega, ter naslovil problematike sedanjega časa. Manjka nam globine in strpnosti. Jedro problemov pogosto spregledamo v agresivni konfrontaciji dveh polov. Še preden se ozremo na globalno raven, kjer mrgoli primerov, se lahko zazremo v svoje vsakdanje življenje. Kolikokrat sem se že prerekala zaradi načelnosti, ker sem hotela dokazati, da imam prav, ne da bi najprej resnično prisluhnila sočloveku? Kolikokrat sem pustila, da bi razlike v mišljenju med menoj in sogovornikom kopale vrzel in sem sočloveka bolj videla v luči razlike kakor v luči podobnosti, človeške enakosti? Včasih je težko priznati, da se v našem gorečem boju za pravico in ohranjanje vrednot, kot so tolerantnost, spoštovanje, zaščita zapostavljenih, poslužujemo metod in načinov komunikacije, ki so nasprotje tega. Do tega hitro pride tudi v politiki. Ko se dobrim vrednotam primeša agresivna politična agenda, je to v nasprotju z opevanimi ideali. Zdravilni recept? Kot vedno, da začnemo pri sebi. Da se zavedamo dostojanstva in ga varujemo miroljubno. Namesto »strela« nestrpnosti izberimo »shot« strpnosti. Na strpnost!