Radikalci na Dunaju

KSSŠD - Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju. Kraj, kjer se srečajo komunisti, levo usmerjeni radikalci in antifašisti. Vsaj to trdi stranka FPÖ v poročilih, ko je govora o letošnjem Antifašističnem taboru pri Peršmanu. Predvsem transparent, ki je bil obešen za prireditev pri Peršmanu – »Heimat im Herzen, Scheisse im Hirn« – je pritegnil veliko pozornosti in sprožil diskusijo o tem, ali ta izjava prekorači mejo in je preveč radikalna. Tudi znotraj manjšine je prišlo do zapletov. Toda kako sploh definirati skrajno levico?

Politični leksikon Zvezne agencije za politično izobraževanje opredeljuje levičarski ekstremizem kot »zavračanje moderne demokratične ustavne države« s strani »skrajne levice«. Po navedbah političnega leksikona levičarski ekstremisti sprejemajo nasilje »kot sredstvo političnega boja« ali ga sami uporabljajo. Ali je v zvezi s tem organizacija Antifašističnega tabora, ki opozarja na stopnjevanje militarizacije, fašizma, antifeminizma in uničevanja ekosistemov v današnjem svetu, nevarna? Ali so prireditve KSSŠD, kot so »Feministična pomlad«, »Antifašistična zima«, »Protestni shod za 10. oktober«, preveč glasne? Preveč radikalne? Prireditve, ki imajo cilj združevati mladino na Dunaju preko glasbe, branja, gledališča, umetnosti, ter poglabljanje v politične teorije in prakse – je to nevarno?

Besede na transparentu so bile ostre in vulgarne. Vsekakor pa niso vse, kar Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju predstavlja. In zagotovo niso znak levega ekstremizma. Zato je pomembno, da se kot posamezniki seznanimo z dejavnostjo posameznih društev, preden sodimo. Zato končno apeliram na vas vse: nehajmo se deliti na še manjše skupine znotraj naše manjšine: bodisi na politične bodisi na »radikalne« ali »neradikalne« bodisi po starosti. Namesto tega se poskusimo medsebojno poslušati, sklepati kompromise in ostati zvesti našim koreninam ter ciljem v povezavi z ohranjanjem slovenščine tudi vnaprej. Zlasti v časih, ko bo čez noč popackanih šest dvojezičnih krajevnih tabel. Zlasti v časih, ko župan označi demonstracijo za 10. oktober kot »napačen signal«. In zlasti v časih, ko se zdi, da samo še čakamo na trenutek, da bomo čisto utihnili.