Nedeljske volitve evropskega parlamenta pomenijo globoko zarezo v Evropski uniji. Koalicija med konzervativno in socialdemokratsko frakcijo je izgubila absolutno večino in je odvisna od podpore najmanj še ene stranke. Dramatični, čeprav ne v tej meri, kot so napovedali politični opazovalci, pa so volilni uspehi strank, ki prihajajo iz skrajno  desnega kota. To velja še zlasti za Francijo, kjer je Marie Le Pen prekosila stranko državnega predsednika Emmanuela Macrona, politika, ki je na predsedniških volitvah maja 2017 še s skoraj 70% premagal zmagovalko evropskih volitev. Podobno velja za Italijo, kjer je Lega Mattea Salvinija prepričljivo zmagala in dokončno prispela na vrh italijanske strankarskopolitične scene. Toliko bolj razveseljivo, da so v Evropi vsaj Zeleni in liberalci dosegli prepričljive prirastke. In volilni izid v sosednji Sloveniji? Slovenska demokratska stranka (SDS) Janeza Janše je tokrat kandidirala na skupni listi s Slovensko ljudsko stranko (SLS) in dosegla prvo mesto (26,5%) oz. tri mandate. Kljub temu nikakor ne more biti zadovoljna. Na prejšnjih volitvah je SDS kandidirala sama in dosegla tri poslance, SLS pa je kandidirala na skupni listi z Novo Slovenijo (NSi) in prišla z dvema poslancema v evropski parlament. Tokrat je kandidrala NSi samostojno in jo bo v Bruslju zastopala samo bivša ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, medtem ko je Janša skupaj s SLS ostal pri treh poslancih.

Volilni cilj je jasno zgrešila tudi Angelika Mlinar kot kandidatka Liste Alenke Bratušek. Uspešnejši sta bili stranki SD (socialdemokrati) in Stranka vladnega predsednika Marjana Šarca (SMŠ), ki sta dosegli po dva poslanca: SD dodatnega, Marjan Šarec pa je uspel že na prvem nastopu na evropskih volitvah.  

Izid volitev v  Avstriji  (in še zlasti na Koroškem) je bil pod črto vse drugo kot razveseljiv in mora dati misliti vsem, ki si želijo prihodnost naše države brez hujskanja proti šibkim ter zlorabljanja javnih pozicij in finančnih sredstev. Upanje daje politični preporod zelenih, ob tem se je koroška glavna kandidatka Olga Voglauer profilirala tudi kot resna kandidatka za »šefico« zelene stranke v deželi na senčni strani Karavank. Naravnost pretresljiv pa je rezultat, ki ga je dosegla FPÖ. Izgube na zvezni ravni kljub Ibizi niso bile alarmantne (– 2%), na Koroškem so svobodnjaki celo pridobili (+ 1,4%), Strache bi lahko na osnovi prednostnih glasov postal, če bi privolil, evropski poslanec – ob vsem pa je bil (medtem bivši)zvezni kancler Kurz, ki je s svojo koalicijsko politiko vso »godlo«, v kateri se je znašla Avstrijo, sploh omogočil, nagrajen (+ 8%). In zvezna SPÖ? Očitno še vedno ne najde prepričljivega odgovora na izzive doma in po svetu.  Zato lahko samo potrjujem koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja, ki meni, da stranka potrebuje temeljit preporod.