Iniciativo SKUP je Manuel Jug, predsednik Zveze slovenskih organizacij, v nekem prispevku na facebooku imenoval provokaterje. Kot izgleda, je to nekatere zelo prizadelo, ampak beseda provokator ni avtomatično negativnega pomena (francosko provocateur < latinsko provocator = izzivalec/izzivalka). Mislim pa, da je Manuel Jug imel v mislih le bolj kritičen, morda celo negativen aspekt te besede, kar je po moje razumljivo, če ne celo upravičeno. Spoznala sem Manuela Juga kot zelo angažiranega, radovednega, zavzetega, odprtega, dobro mrežno povezanega, vljudnega mladega moškega. Morda to niso prav tiste merodajne lastnosti za delo v politiki, ampak so dobre lastnosti. Odkar se je začel angažirati pri Zvezi slovenskih organizacij, eni od treh političnih strešnih organizacij koroških Slovencev in Slovenk, je bil vedno izpostavljen zelo kritičnim, če ne celo žaljivim napadom na njegovo osebo in tudi organizacijo, ki jo zastopa. Gotove osebe, društva so ga potisnili v predalček, katerega so zaprli, in upajo, da bo ostal v tem predalčku in se tako lahko znebili človeka in organizacije, ki se je vedno zavzemala in delala za uresničitev člena 7 Avstrijske državne pogodbe. Vedno je ta organizacija tudi podpirala organizacije, društva in posameznike/ posameznice , ki so se zavzemali za izboljšanje situacije slovenske manjšine v Avstriji na vseh področjih. Za vse to, kar tematizira SKUP, kot navaja gospod Feliks Wieser v svojem prispevku, so se prizadevale in se še danes prizadevajo vse politične, kulturne, športne in druge organizacije, in to v okoliščinah, ki so  večplastne in niso vedno enostavne. Dobro tretjino svojega prispevka gospod Wieser posveča kritiki, namenjeni avstrijski in koroški socialdemokraciji. Upravičeno ali neupravičeno, prepustim oceni bralcev in bralk! Dejstvo je, da je družba in vsi njeni dejavniki raznolika in raznovrstna, kar seveda velja tudi za narodno skupnost. Ozirajajoč se na to, se bomo v Zvezi slovenskih organizacij nadalje prizadevali za izboljšanje situacije na področju manjšinskega otroškega varstva, šolstva in izobraževanja, na področju kulture, na področju uporabe slovenskega jezika v javnosti, na uradih in drugih področjih. 

    SKUP je pri deželnemu glavarju ostro protestirala proti nastopu Marjana Sturma in Josefa Feldnerja na narodnostnem kongresu deželne vlade, češ da konsenzna skupina odgovarja za to »… da je bilo postavljenih samo 72 dodatnih dvojezičnih napisov …«. Tudi takšno pismo se lahko razume kot provokacija. Kot je znano, se ni pogajala konsenzna skupina z avstrijsko vlado o tem, ampak so se pogajali Marjan Sturm kot predsednik Sosveta za slovenko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja, zastopniki Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev ter Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Po mojem je neosporavano, da imajo »dialog« in »konsenz« in vse druge dejavnosti (tu imam v mislih posebno kulturno delo in izobraževanje) precejšnjo zaslugo za izboljšanje klime v deželi. Čeprav so dialogi, celo kompromisi vedno osporavani in dostikrat nezadovoljivi, so vedno bili, so tudi danes realnost in jih bo treba iskati tudi v bodočnosti.

    Kot zaključek pa še moje  osebno mnenje: malo manj facebooka in več pogovora in poslušanja.