Koliko demokracije je v Evropski uniji?

Najobširnejša peticija v Evropi je bila leta 2014, ko je evropska državljanska pobuda One Of Us, ki se zavzema za zaščito nerojenih otrok v skladu z osnovnimi človekovimi pravicami, zbrala skoraj dva milijona podpisov. Evropska komisija je takrat pobudo zavrnila, češ da že veljajo etični standardi glede uporabe zarodkov v raziskovalne namene ter da EU ne financira uničenja zarodkov. Natančnejše zakonodaje glede splavov in uporabe zarodkov v znanstvene namene pa naj bi zaradi nacionalne suverenosti urejala vsaka država sama. Pobuda One Of Us je nasprotovala uničenju in uporabi zarodkov, vendar skoraj dva milijona glasov ljudstva komisije ni prepričalo. 13 let pozneje isti argumenti očitno ne držijo več. Lani je pobuda My Voice, My Choice, ki se zavzema za financiranje potovalnih stroškov in splava v tujini z EU sredstvi za vse ženske, ki zaradi domače zakonodaje splava v domovini ne morejo opraviti, zbrala 1,12 milijona podpisov. Dobila je odobravanje Evropske komisije in podporo večine oz. 358 glasov na glasovanju v parlamentu 17. 12. 2025. Naenkrat suverenost članic EU glede splava – argument, s katerim je EU zavrnila dvomilijonsko peticijo One Of Us – ni bila več relevantna. Pri tem je treba poudariti, da vse države članice že nudijo splav v primeru, da je zdravje ali življenje nosečnice ogroženo. Pravica ženske do življenja ostaja nedotaknjena že v sedanji pravni ureditvi.

V diskusiji so pobudniki splava zamahnili z roko, češ da so pravice nerojenih otrok nekaj ideološkega, hkrati pa poudarjali, da se zavzemajo za zaščito vsakega človeškega življenja in da bi pravica do splava morala postati osnovna človekova pravica. To je paradoksno. Sklicevali so se na pravice žensk, ne da bi priznali, da bi nova zakonodaja legalizirala nenehno trenje dveh osnovnih človekovih pravic, do življenja in do svobode odločanja, in bi se ustvarila zakonska siva cona, ki bi zaobšla suverenost na nacionalni ravni. Splav se oglašuje kot edina možnost nosečnice v stiski, ne da bi se poglobili v statistike, da se večina žensk odloči za splav zaradi finančne stiske oz. pomanjkljive podpore pri usklajevanju kariere in materinstva. Zamolčano je ostalo tudi, da je EU financirala peticijo, še preden je prišla v Evropski parlament, in da je pripravljena vlagati denar v organizacije, ki podpirajo splav, denarja za podporo materam in družinam pa pravi, da nima. Hvala za transparentnost. Očitno so svoboda, demokracija in celo človekove pravice leta 2026 večpomenke.