Koalicija FPÖ/ÖVP in »dobro sosedstvo«

Dnevnik Kleine Zeitung je v svoji zadnji nedeljski izdaji namenil naslovnico Marku Štucinu, novemu veleposlaniku Republike Slovenije na Dunaju. V dvostranskem intervjuju odgovarja veleposlanik jasno in brez dlake na jeziku. Ugotavlja, da je Avstrija pri uresničevanju manjšinskih pravic premalo aktivna in da so v preteklosti pogosto prevladovali izgovori. Zelo odločno zavrača tudi politiko štajerskega deželnega glavarja Maria Kunaska in vladajoče modro-črne koalicije glede štajerske deželne himne. Ta sicer za uzakonitev na ustavni ravni ni dobila v deželnem zboru potrebne dvotretjinske večine, ker so temu nasprotovali socialdemokrati, Zeleni in komunisti, vendar sta jo FPÖ in ÖVP kljub temu sklenila, pač z navadnim zakonom. Svoj protest proti deželnemu glavarju Kunasku, ki je bil gonilna sila te protislovenske agende, je Štucin kot veleposlanik izrazil zelo drastično - s tem, da ga nima namena povabiti v svoji uradni funkciji na pogovor.  

Ob vsem tem je treba vedeti, da je to vse drugo kot nekočljiva bilateralna epizoda. Nasprotno: ravnanje štajerske modro-črne koalicije je v vsakem oziru škandalozno, žaljivo in nasprotuje vsem pravilom dobrega sosedstva ter vladajoče evropske miselnosti. Himna »Dachsteinlied« je sicer nastala v monarhiji, uradna deželna himna pa je postala leta 1929, torej v času, ko je bila Spodnja Štajerska že del druge, namreč tedanje južnoslovanske države. Še posebej absurdno pa je, da je štajerska modro-črna koalicija uzakonila himno sedaj, ko se avstrijska politika skoraj dnevno ponaša z dobrososedskimi odnosi s slovensko državo (in obratno), hkrati pa Avstrija – častna izjema je zvezni predsednik Alexander Van der Bellen – kratkomalo ignorira vse proteste najvišjih predstavnikov Republike Slovenije, od državne predsednice Nataše Pirc Musar pa do zunanje ministrice Tanje Fajon.

Predstavljate si, da bi Slovenija v svoji uradni himni začela opevati kot del svoje države avtohtono ozemlje koroških Slovenk in Slovencev. Ali kraje na avstrijskem Štajerskem, kjer so nekoč živeli Slovenci, dokler niso postali žrtev avstrijsko-štajerske asimilacijske politike. Koroška in Štajerska bi z Dunajem vred zagnali vik in krik. In to upravičeno. Tako pa mora danes Ljubljana spoznati, da lahko dobrososedske odnose med Avstrijo in Slovenijo meriš tudi z dvojnimi merili, ne glede na to, ali protestiraš ali ne.