Kdo je elita?

Pred leti sem na neki prireditvi slišal, da so koroški Slovenci in Slovenke danes predvsem ljudje z višjo izobrazbo, zaposleni na bolj »pomembnih« položajih. Po tem mnenju naj bi bili pripadniki manjšine le še neka elita, delavcev pa v naših vrstah skoraj ne bi bilo več. Toda kdo so sploh delavke in delavci? Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) je delavec človek, ki »poklicno opravlja kako fizično delo«, torej da dela z rokami. Kot pravi kantavtor Iztok Mlakar, so delavci tisti, ki »služijo z lopato in ne s kravato«. Elita pa so »posamezniki, ki izstopajo po družbenem položaju, pomembnosti, kakovosti«.

Ko slišimo besedo elita, si pogosto predstavljamo politike, gospodarstvenike, morda tudi slavne umetnike, glasbenike ali novinarje – tiste, ki odločajo o usodi podjetij ali oblikujejo javno mnenje. Toda ali so to res ljudje, ki tvorijo hrbtenico naše družbe? Ali pa je prava elita veliko bolj skromna in neopažena – tista, ki vsak dan s svojim delom poskrbi, da svet sploh deluje?

Prava elita so morda delavci, ki vstajajo opolnoči, da kruh pravočasno pride na police. So kmetje, ki v vsakem vremenu skrbijo za polja, travnike in živino. So vozniki, ki dostavljajo blago, električarji, ki skrbijo, da sveti luč, in prodajalci, ki polnijo regale v trgovinah.

Če berem ali poslušam naše slovenske medije – Novice tu niso izjema – bi si človek mislil, da je v naših vrstah delavcev in delavk le malo. Pogosteje se v javnosti pojavljajo gospodarstveniki, politiki, duhovniki, ravnatelji, umetniki ali znanstveniki. Skoraj nevidni pa so prodajalci, zidarji ali frizerke. A jih je še vedno veliko. V javnosti niso tako vidni, tudi zato ker jih novinarji redko prosijo za mnenje – na primer o tem, ali si prodajalec lahko predstavlja delo do 70. leta, preden se upokoji.

Za letošnjo jormaško številko smo se pogovarjali s koroškoslovenskimi delavkami in delavci. Naša naloga je, da jih postavimo tja, kamor sodijo – v središče razprav o prihodnosti. Prepričani smo, da brez njihovega glasu ne bo mogoče graditi pravične družbe. Brez delavcev ni kruha, svetlobe ali prihodnosti; brez njih ni slovenske narodne skupnosti. Vsem, ki boste obiskali pliberški jormak, pa želim lep čas in veliko zabave!