Črna nedelja

Doslej je praviloma veljalo, da je svobodnjaška stranka FPÖ v velikovškem okraju, kjer je, vsaj na južnem delu Drave, slovenska narodna skupnost še relativno močno zakoreninjena, šibka. Na vsak način dokaj šibkejša kot na zgornjem Koroškem ali v okraju Šent­vid ob Glini. Od zadnje, črne nedelje naprej tudi to pravilo ne velja več, saj je poleg dvojezičnih okrajev Celovec-dežela in Beljak-dežela tudi v velikovškem prejela največ glasov stranka z nerazčiščenim odnosom do polpretekle zgodovine ter človekovih in manjšinskih pravic. Takega volilnega uspeha v velikovškem okraju niti Haider ni doživel, vsakič je bila doslej najmočnejša SPÖ.   

 Da so med šestimi koroškimi občinami štiri dvojezične (Sele, Šmarjeta v Rožu, Bistrica pri Pliberku in Železna Kapla), v katerih FPÖ ni dobila večine, je, kot bi rekli v Libučah, »burn trošt«. Dejansko so vse ostale stranke doživele katastrofo, kar pa je bilo pričakovati. Kajti spet enkrat se je izkazalo: stranka, ki se prepira, se ne sme čuditi, da zgubi na volitvah.

Živ dokaz za to sta bili vladni stranki ÖVP in Zeleni, ki nista bili v stanju, da bi našli skupno pot in se skupno veselili skupnih dosežkov. Še posebej pa pri tem izstopajo socialdemokrati, stranka, ki baje piše besedo solidarnost z velikimi črkami. Naravnost sramotno vlogo pri njih je igral in še vedno igra bivši policaj iz gradiščanske province Doskozil – sprva, ko je »streljal« proti predsednici Pameli Rendi-Wagner, nato proti njenemu nasledniku Andreasu Bablerju. 

Zelo boleč mora biti izid nedeljskih volitev tudi za predsednico koroških Zelenih Olgo Voglauer. Dramatično so Zeleni nazadovali tudi v dvojezičnih občinah, kjer so očitno mnogi bivši volilci Zelenih tokrat podprli SPÖ. Sicer pa do generalne sekretarke Zelenih ni bil neprijazen samo vseavstrijski trend. Na Koroškem še vedno čakajo tudi zelene strukture, da bi jih napolnili z življenjem.