
Kdaj smo pravzaprav nehali razmišljati sami? Še pred nekaj leti smo, če česa nismo vedeli, o tej temi razmišljali. Kadar nam to ni pomagalo, smo koga drugega prosili za pomoč. Kadar to ni uspelo, smo iskali odgovore ali rešitve v knjigah. Šele nato smo šli na splet in »poguglali«. Danes, leta 2026, je to čisto drugače.
Umetna inteligenca (od tu naprej UI) je v zadnjih štirih letih postala skoraj nepogrešljiv del vsakdanjega življenja. Kot študent publicistike na Dunaju sem to lahko zelo dobro opazoval. Nenadoma so vsi začeli govoriti o ChatGPT-ju. Takrat je bilo lahko ločiti, kaj je ustvaril človek in kaj je ustvarila UI. Štiri leta kasneje se je mnogo spremenilo. To je bil eden glavnih vzrokov, zaradi katerih sem napisal svojo diplomsko nalogo o vplivu UI na športno novinarstvo v Avstriji.
Danes lahko UI uporabiš za mnoge stvari. Treba se je samo zavedati, kako to vpliva na nas. UI lahko pomaga pri skoraj vseh vsakdanjih delih, lahko bi tudi napisala to besedilo, ki pa seveda ne bi imelo osebne note. UI bi lahko opisali kot prijatelja, s katerim se lahko stalno pogovarjamo in ki nam lahko vedno in predvsem hitro pomaga. Toda tu se pojavi tudi problem. Mi smo postali tako »kamot«, da raje vse vprašamo prijatelja, namesto da bi sami razmišljali.
Medtem ko UI pripovedujemo svoje težave, se moramo vprašati, kam gredo naše informacije. Nato si moramo staviti dve vprašanji. Prvič, od kot pridobi UI podatke, s katerimi se uči, in drugič, ali so podatki pravilni in nepristranski? Z UI lahko ustvariš slike ali posnetke, ki so videti tako resnični, da človek ne ve več, ali so izvirni. To lahko vodi do tega, da ljudje ne morejo razlikovati, katere informacije so pravilne in katere ne, ker ne zaupajo nobenemu viru. Dodatno bi to lahko tudi vodilo do izgube zaupanja v medije, saj ne vedo več, komu bi lahko zaupali. Pomembno je, da vedno preverimo rezultate in malo razmišljamo o rezultatih, preden jim verjamemo.
Seveda lahko UI pomaga pri mnogih delih. Najpomembneje pa je, da se zavedamo, kako uporabljamo UI, kaj to naredi z nami, kako to vpliva na naš način ravnanja in premišljevanja. Tehnologija naj bi bila človeku v pomoč, ne pa nadomestilo za možgane. Kritično razmišljanje je namreč ena od človeških edinstvenih sposobnosti in to bi morali ohraniti. BENJAMIN LANEGGER, poletni sodelavec
Iz rubrike Komentar preberite tudi