Zastopniške organizacije koroških Slovencev so bile seznanjene s tem, da naj bi v projektu »Zukunft Hochschule« (Prihodnost visokega šolstva) od leta 2020 naprej prišlo do skupnega master študija »Joint Master Slawistik« med univerzama v Celovcu in Gradcu. Ta študij naj bi zamenjal sedanji master študij »Slawistik« v Celovcu. Nadalje se načrtuje, da se proste profesure na področju slavističnih literarnih ved »skupno« zasedejo s polovičnim mestom v Celovcu in polovičnim v Gradcu. 

Delimo zaskrbljenost Inštituta za slavistiko na Univerzi Alpe-Jadran Celovec, da utegnejo to biti prvi koraki k sistematični redukciji znanstvenega dela s slovanskimi jeziki na Koroškem. 

Prepričani smo, da so taki načrti nastali na izključno tehnokratski osnovi, ne da bi pri tem upoštevali položaj na Koroškem in tudi ne obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. 

V zadnjih letih je prišlo do občutnega izboljšanja odnosa med večino in manjšino na Koroškem. To zadeva zasebne odnose med posamezniki obeh narodnih skupnostih kot tudi pravni in politični položaj. To daje upanje, da bi bilo možno, po sporih zadnjih desetletij, izoblikovati pozitivno razumevanje dvojezične identitete dežele. Če pa bi ravno ob 100-letnici koroškega plebiscita začeli okrniti vrh vede in raziskovanja slavistike na Koroškem, bi to bil hud in docela nerazumljiv udarec. 

Koroški Slovenci so se vedno razumeli kot most Koroške in Avstrije k slovanskemu svetu in to tudi v korist in v interesu Avstrije. S tem pa je povezano tudi razumljivo in upravičeno pričakovanje, da cenijo in spoštujejo ustanove Republike Avstrije slovenski jezik in kulturo. Da obstaja na Univerzi Alpe- Jadran Celovec Inštitut za slavistiko, je za nas samoumevno in je zakoreninjeno že v samem imenu univerze. Za koroške Slovence mora biti možno, da v svoji domovini, zvezni deželi Koroški, na univerzi opravijo slovanske študije, in to že samo zato, ker želi republika na vseh ravneh podpirati razvoj narodne skupnosti. 

Opozarjamo na to, da imajo koroški Slovenci po členu 7 št. 2 državne pogodbe z Dunaja pravico do sorazmernega števila lastnih srednjih šol. Ne glede na to, se tudi na drugih srednjih šolah ponudi šolski predmet »slovenščina«. Učitelji oziroma profesorji morajo za pouk slovenščine opraviti študij slavistike. Nerazumljivo je, zakaj se ravno v zvezni deželi, v kateri se slovenščina poučuje v šolah in morajo učitelji opraviti študij slavistike, ta študij postavi pod vprašaj. 

Jasno nasprotujemo temu, da se začenja s postopno odpravo slavistike na Univerzi v Celovcu. 

Prosimo vas, spoštovani gospod zvezni minister, da tozadevne načrte nemudoma ustavite in jih zamenjate z ukrepi, ki služijo izgradnji in krepitvi Inštituta za slavistiko v Celovcu.