Smo v pustnem času, katerega zaznamujejo ne samo razni pustni plesi, temveč tudi pustne seje, luštne in manj luštne, duhovite in manj duhovite, v mnogih primerih tudi primitivne. Med redkimi pustnimi prireditvami, za katere velja reči, da so zares duhovite in na visokem nivoju, je pliberški pustni kabaret. Zanj je znano, da zna navdušiti tako vsebinsko kot tudi igralsko, vrhu tega pa ga odlikuje odlična glasbena spremljava.  

Bogato tradicijo imajo tudi pustne seje, ki jih prirejajo celovški mestni sodniki pod naslovom »Klagenfurter Stadtgerücht«. Dolga leta so bile dokaj zabavne, ne da bi se pri tem spuščale na nizkoten in primitiven nivo. Med tistimi, ki so za kakovosten pristop poskrbeli, je bil že takrat Reinhard Blaschitz, ravnatelj celovške šole pod okriljem uršulink. Zadnje leto pa so si Celovčani privoščili programsko točko na račun beguncev, ki je bila več kot primitivna in v vsakem oziru skandalozna. Temu ustrezno je odmevala po vsej Avstriji, poleg tega pa je koroška Caritas prireditelju zagrozila s tožbo.

Ogorčenje je očitno pomagalo, da je bil letošnji celovški pust lepo doživetje z duhovitimi prispevki ter privlačno glasbo. Organizatorji celovškega pusta so s Haraldom Janeschom dobili novega igralskega vodjo, poskrbeli so za novo programsko za-snovo, na katero sta močno vplivala tudi Reinhard Blaschitz in Siegfried Torta iz vrst Izobraževalne direkcije (vrhu tega sta se izkazala kot odlična igralca), publika je uživala – celovškim mestnim sodnikom pa je treba izreči priznanje, da so pripravljeni poskrbeti za kakovostno domačo zabavo ter se posloviti od populizma na račun šibkih.