Piše Mitja Rovšek, poslovodja Slovenske prosvetne zveze in pobudnik bralnega projekta Miša

Opazujemo starše, ki prihajajo v knjižnico ali knjigarno, spremljamo število prodanih in izposojenih knjig, število obiskov in bralno pismenost v šolah. Nam je jasno, da je bralno kulturo treba vzpodbujati že v otroštvu. Branje knjig širi jezikovni zaklad, smisel za jezik, jezikovni slog in odnos do jezika. Za obstoj in razvoj slovenskega jezika na Koroškem je to bistvenega pomena.

Znanje slovenščine v pismeni in pogovorni obliki močno upada. Besedni zaklad je omejen na osnovne pojme, lepa slovenščina, ki jo beremo v knjigah, pa postaja redkost.
Starši se zanašamo na šole, vendar te ne morejo prevzeti celostne odgovornosti za jezikovni razvoj otroka. Ključnega pomena je, da se z jezikom ukvarjamo tudi doma in v družbenem okolju. S številnimi projekti slovenske organizacije temu nudimo oporo.

Slovenska študijska knjižnica pod okriljem Slovenske prosvetne zveze se vse bolj trudi spodbujati mlade in najmlajše k branju knjig. S številnimi programi za otroke in mladino že nekaj let uspešno spodbuja razvoj jezikovne in bralne pismenosti. Mladi in inovativni sodelavci obiskujejo vrtce, otroška varstva in ljudske šole na Koroškem ter otrokom predstavljajo otroške knjige v okviru različnih programov, kot so pravljične urice z Dadijem.

Vedno več otrok uporablja mobilne aplikacije, ki so večinoma v nemškem, le nekaj pa v slovenskem jeziku in malokrat oz. okrnjeno prispevajo k jezikovnemu razvoju otroka. Ker pa je pametni telefon, tablica ali računalnik postal del našega vsakdana, je treba tudi programe za krepitev jezikovne kompetence prilagoditi današnjim interesom in potrebam.
Spletne aplikacije, ki povezujejo npr. knjigo z digitalnim svetom in tako spodbujajo otroke k branju, bodo oz. so že postale nepogrešljive.

Eden od takih motivacijskih programov je digitalni bralni projekt MIŠA, ki je nastal prav na podlagi aktualno pereče jezikovne problematike in razmišljanj o razvoju slovenskega jezika na Koroškem.