Marjan Sturm se je v Novicah z dne 17. maja lotil komentarja Kluba slovenskih študentov in študentk na Dunaju (KSŠŠD) v prejšnjih Novicah, v katerem so mladi kritizirali med drugim Sturmovo manjkajočo distanco do »enega največjih srečanj skrajne desnice v Evropi«, manifestacije na Libuškem polju (v nadaljevanju kratko »Bleiburg«), ki je v zadnjih letih žela s strani demokratične javnosti veliko pozornosti, saj so se tam na široko razkazovali in prodajali simboli fašistične ustaške države NDH ipd. Študentje so kritizirali, da je Sturm 26. aprila povabil spornega zgodovinarja Rulitza v svojo oddajo na radiu Agora in da je 9. maja sodeloval na diskusiji v pliberškem »grenzlandheimu« ob dokumentarcu »Fluchtpunkt Kärnten«.

Sturmov odgovor KSŠŠD-ju je neseriozen in prepotenten, kar se izraža že v njegovem naslovu: »Distanca med Dunajem in Celovcem je premostljiva, predvsem z resno rešeršo«. Distance med Dunajem in Celovcem ni, razen če Sturm misli, da predstavljajo on in funktionarji KHD-ja »Celovec«. Vsekakor je slovenska študentska mladina na Dunaju in v Celovcu tesno povezana v kritiki ustaškega srečanja. Mladinci so resno in pošteno rešerširali (glej spletno stran www.no-ustasa.at).

Sturmov odgovor zajema tri točke: 1. Film »Fluchtpunkt Kärnten« da je »zelo dober« in ne poveličuje ustaštva, študentje pa da filma očitno niso videli; 2. Rulitz da je napisal disertacijo pri prof. Pohlu na celovški univerzi, predgovor h knjižni izdaji v nemščini da je napisal med drugimi Zdravko Inzko, izšla je potem še v slovenščini, hrvaščini in angleščini, prodano da je bilo 30.000 izvodov itd., avtorja da se ne sme »postaviti v desnoekstremni kot in ga tako delegitimirati kot zgodovinarja in mu odvzeti vsako znanstveno dostojanstvo«; 3. Na koncu sledi primerjava tragedije Sofoklejeve Antigone z »Bleiburgom«.

Ad 1: Študentje sploh niso kritizirali filma, temveč Sturmovo sodelovanje na diskusiji pod določenemi okoliščinami. Ob dialogu da je treba biti previden, da desničarskim ideologijam ne daješ odra in jih s tem legitimiraš. Prav to je napravil Sturm že s svojo oddajo na radiu Agora, lahko jo poslušate na spletu in se sami prepričate o kvalitetah Sturma in njegovega sogovornika Rulitza: https://cba.fro.at/404175. Sturm je v oddaji odigral klavrno vlogo, saj je puščal nekvalificirane izjave sogovornika nekomentirane, proti koncu oddaje pa je rekel, da nima nič proti »Bleiburgu«, prireditelji da naj obžalujejo ustaške zločine, partizani pa svoje in tako se bo nekako zgodila »sprava«. Ob tem je treba omeniti, da ZSO kot organizacija od leta 2018 naprej podpira zahtevo po prepovedi te prireditve, toda to Sturma ne briga.

Ad 2: Sturm se fino izogiba vsake kritične razprave o Rulitzovi disertaciji. Ob omembi Inzkovega predgovora bi se lahko vprašal, zakaj ni napisal predgovora tudi ocenjevalec disertacije, zgodovinar Pohl. Število prodanih knjig ipd. ne pove ničesar o znanstveni kvaliteti, kaj šele o znanstvenem dostojanstvu neke osebe. Pristaši »Bleiburga« imajo dosti vpliva na Hrvaškem in po celem svetu, zato razširitev te knjige ne preseneča. Pri angleški izdaji bi bil Sturm lahko omenil spremno besedo Tomislava Suniça, bivšega universitetnega profesorja v ZDA, ki pa je bil tudi govornik na manifestaciji identitarcev v Celovcu 20. 2. 2016. Rulitza torej nihče ne postavlja v neki kot, kamor se ne bi bil postavil čisto sam. In Sturm to ve.

Je pa še druga bolj delikatna zadeva, ki jo Sturm že dolgo pozna, a ga to absolutno ni brigalo ne leta 2012 in ga tudi danes ne briga. Aprila 2012 je FPÖ v parlamentu postavila vprašanje o neki udbovski celici na celovški univerzi, trije zgodovinarji – od njih samo jaz uslužbenec univerze – naj bi bili sumljivi. Ko se je ta napad razblinil, je FPÖ isto zadevo sprožila julija 2012 še v deželnem zboru. Že od 2010 naprej je pisal neki drugi Sturmov dialog-kolega o neki udbovski celici na univerzi, 24. 1. 2012 pa je o tem govoril kot ekspert tudi Rulitz v ustavnem odboru deželnega zbora (str. 12 protokola), govoril pa je tudi o tem, da sem jaz, ki da nastopam kot poslovodja ZKP in vodim ZSO in prihajam iz EL (!), »močno« skušal »vplivati« na njega ob pisanju njegove diplomske naloge (str. 8–9). Šlo je za štorijo, da ga jaz in drugi oviramo pri njegovem delu. FPÖ je namreč skušala zanj ustvariti posebni inštitut, da bi lahko svobodno raziskoval. Sturmu se zdi takšno agiranje Rulitza torej v skladu z »znanstvenim dostojanstvom« te osebe?

Prof. Dieter Pohl je ob kampanji svobodnjakov julija 2012 v deželnem zboru proti domnevni udbovski celici na univerzi govoril v pismu bralca 6. 9. 2012 o poizkusu kriminalizacije kritike. Takole piše: »Kritik gehört zum Alltagsgeschäft der Geschichtswissenschaft, zumal wenn sie sich gegen ein Werk wie das Buch von Florian Rulitz richtet, das intellektuell anspruchslos und stark von politischen Meinungen geprägt ist«.

Ad 3: Trezno gledano dogajanje okoli »Bleiburga« nima kaj opraviti s tragedijo Antigone. To so očitno lansko leto videli podobno tudi EU-poslanca Karas in Angelika Mlinar ter letos koroška katoliška Cerkev.

Zaključek: Prepad med ljudmi, ki politično pošteno razmišljajo, na eni strani in poceni politikantstvom na drugi strani je nepremostljiv.

NAROČI