Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji zaskrbljeno spremlja razvojne načrte zveznega ministrstva za izobraževanje, znanost in raziskovanje glede študija slavistike na Koroškem in Štajerskem.

Projekt »Bodočnost visoke šole« naj bi zagotovil na Koroškem in Štajerskem možnost ohranjevanja ponudbe za v dolgih letih zgrajeni, kakovostni študij drugih slovanskih jezikov in slovenščine, ki je koroški deželni jezik in hkrati eden od uradnih evropskih jezikov. Tako na Koroškem kot na Štajerskem živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti, zato je načrt združevanja v en skupni slavistični masterski študij na univerzah v Celovcu in Gradcu povezan s kadrovsko okrnitvijo na obeh inštitutih varčevanje na napačnem mestu in korak v nepravilno smer.

Še posebej bi bila za slovenske literatke in literate v Avstriji kadrovska združitev na področju slavističnih literarnih znanosti nesprejemljiv ukrep, ker bi otežkočil študirajočim na Koroškem in Štajerskem kakovostno izobrazbo na za nas zelo pomembnem področju. Poleg tega zbuja skrb, da je to mogoče le prvi korak do popolne ukinitve slavistike na eni od obeh univerz.

Z navedenimi študijskimi smermi in dobro izobrazbo pedagoškega strokovnega osebja sta obe univerzi bistveno prispevali k strokovno zasnovanemu spremljanju šolskih in literarnih projektov in hkrati k ohranjanju slovenskega jezika in življa narodne skupnosti v deželi. Tako se je gradil temelj za uspešno čezmejno kulturno in gospodarsko sodelovanje in za regionalni izobraževalni koncept na stičišču alpskojadranskih kultur. Vsako leto večje število prijav k dvojezičnemu pouku v šolah kaže, da je potreba po dobro izobraženih pedagogih čedalje večja. Tudi zato mora ostati mogoč kakovosten študij tako na Univerzi Celovec ob sodelovanju s tukajšnjo Pedagoško visoko šolo kakor tudi v Gradcu.

Sodelovanje med univerzama in inštitutoma ter koriščenje sinergij je bilo in bo zaželeno in pomembno za kakovosten razvoj študija slavistike v Avstriji, kar pa ne sme ogrožati obsega in kakovosti študijske ponudbe in samostojnosti obeh inštitutov. DSPA podpira zahteve inštitutov za slavistiko na obeh univerzah in poziva merodajne osebe, da omogočijo razpis vseh dosedanjih profesorskih mest in jih zasedejo z dobro usposobljenim osebjem. Tako bo mogoča ustrezna, v bodočnost usmerjena ponudba študija slavistike in avtonomno delovanje na univerzah v Celovcu in Gradcu.

Podporni izjavi Društva slovenskih pisateljev se pridružujejo:

Krščanska kulturna zveza,
Slovenska prosvetna zveza,
Generalni konzulat Republike Slovenije v Celovcu