Z začudenjem sem prebrala podtikavanja, s katerimi se predsednika ZSO in SKS odzivata na predlog Iniciative SKUP po koordinacijskem telesu za koroške Slovence. Predlog naj bi dokazoval željo SKUP po oblasti, tako očita Jug, ter vnašal razkol, tako Sadovnik, ki je pred nekaj leti z ustanovitvijo tretje organizacije sam razklal manjšino. Motivacije, ki ženejo podpornice in podpornike Iniciative SKUP, so celemu svetu jasno vidne na spletni strani www.skup.at, oba gospoda zastopnika pa jih ignorirata in iznajdevata vedno nove očitke in izgovore, da se z njimi ne bi bilo treba ukvarjati. Naš časopis Novice pa ju v tem podpira, saj smo doslej – kljub temu, da je iniciativo podprlo doslej vendarle okoli 550 ljudi – komaj kaj prebrali o inciativi in njenih vsebinah, če odmislimo plačani (!) prispevek. Ali pa se, kot v zadnji številki, le povzemajo podtikavanja navedenih gospodov.

SKUP predlaga torej koordinacijsko telo. Zakaj je to nujno potrebno?

Vsi vemo, da so slabe rešitve manjšinskih vprašanj v zadnjih letih predvsem posledica neenotnih stališč in soliranja posameznikov iz narodne skupnosti. »Ne moremo kaj zato, če nas na Dunaju ignorirajo,« je izjavil g. Sadovnik. Za prihodnost moramo najti poti, da nas Dunaj in tudi Koroška NE moreta ignorirati. Za to, da bomo naše vsebine lahko primerno plasirali in lahko pričakovali tudi uspešno uresničitev, je v prvi vrsti potrebna učinkovita komunikacija, najprej navznoter – med koroškimi Slovenci/Slovenkami in našimi organizacijami – nato navzven do uradnih organov.

Vladni program, na katerega zdaj vsi veselo kažejo, v točkah o narodnih skupnostih ni uspel zaradi tega, ker bi bile naše organizacije tako silno aktivne ali celo prodorne, temveč je nastal na podlagi »operativnega koledarja«, Spomenice 2020, ki jo je sestavila Iniciativa SKUP in jo tudi posredovala pristojnim organom. To pa zato, ker tega organizacije kljub pobudi niso hotele storiti. Torej ni res, da »ne morejo kaj za to«. Danes smo vsi veseli, da je Spomenica SKUP preko Olge Voglauer našla pot v pogajalski program Zelenih in s kar zajetnim delom naposled tudi v sam vladni program. Ena teh točk je izrecno tudi »modernizacija zastopstvene strukture«. K tej točki je Sadovniku in Jugu prišla na pamet le okrepitev preživetega in neustreznega strankarskega konstrukta narodnostnih sosvetov in tam celo ustanovitev dodatnega (!) telesa, konference predsednikov. Zastopnike v teh gremijih lahko izbere zvezni kancler, so le svetovalne – torej neobvezne – narave, v njih so zastopane avstrijske stranke vključno z FPÖ. Vsebinsko ta gremij nima nobene izvršne funkcije, temveč le razdeljuje denar in s tem vpliva na delovanje koroškoslovenskih društev, ki so tako prisiljena k všečnemu obnašanju. Okrepitev takega gremija bi pomenila konzervacijo in zacementiranje trenutnega slabega stanja, pomenila bi izgrajevanje možnosti, da nas Dunaj ignorira, in bi bila usoden korak nazaj. Naše prihodnje rodove bi tako okradli možnosti, da o svojih zadevah odločajo sami. V kali bi zatrli možnosti, ki se odpirajo mladim v težko doseženem boljšem ozračju. Našim mladim želimo zapustiti boljše politične instrumente, kakor smo jih imeli mi.

Naše vsebine (glej Spomenico 2020 ali tudi doslejšnja skupna stališča organizacij) bomo lahko uresničili le z močnim skupnim interesnim zastopstvom oziroma s koordiniranim nastopanjem in transparentnimi odločitvami, za katerimi trdno stojimo vsi. 

Sonja Kert-Wakounig, članica Iniciative SKUP