Kako jasen in brezkompromisno resničen je Lipušev prikaz situacije, v katero so nas kruto pahnile posledice uničevanja našega bančništva na južnem Koroškem. Vsaj zdaj bi morali ti, ki so to ogromno škodo povzročili, zapustiti svoje položaje! Pisatelj Florjan Lipuš odlično zna povedati, kaj vse to pomeni za našo manjšino na Koroškem – zapustiti svoja delovna mesta morajo namreč nedolžni nastavljenci.

Spomnim na svoje svarvenje v komentarjih in pismih bralcev, ki sem jih objavil v Novicah k tej nepopravljivi katastrofi: Na občnem zboru letos, ko so Pliberčani dali predlog za novega predsednika, sem sam ostal v opoziciji! Kako prav je zapisal Lipuš! Treba je samo ene osebe in v svetu koroških Slovencev vse stoji narobe.

Gospa Hema Hudl piše, kako so v Globasnici žalostni in razočarani. »V Šentjakobu je ista situacija,« pravijo nastavljenke, »pridno in pošteno smo delale, pa bomo ostale od 15. aprila naprej brez službe.« Vse tri so že nad petdeset let in so bile nad trideset let pri posojilnici. Ti pa, ki so to zakrivili, pa še naprej sedijo na stolčkih.

Nedavno na pohodu me nagovori mož srednjih let: Bil sem nad trideset let odbornik v Bilčovsu na hranilnici in zdaj pa stojimo tu in moramo ali v Šentjakob ali v Celovec. Kako pa starejši ljudje?

Mihi Antonič, Reka