Film Pilije na Dunaju

Projekcijo filma so pripravili Slovenski inštitut na Dunaju v sodelovanju s Slovenskim kulturnim centrom Korotan ter Inštitutom za avstrijske vede. Navzoče je pozdravila odbornica Slovenskega inštituta Terezija Krušic-Sahiner, ki je v brezhibnem dvojezičnem nagovoru poudarila vrednost in pomen filma.

Film Pilije z izjemno občutljivostjo ter mirnimi posnetki prikazuje ljudi iz Borovelj in okolice, njihove življenjske zgodbe ter prostor, zaznamovan s pastmi in posledicami pogosto zelo bolečih zgodovinskih dogodkov – med stoletno puškarsko obrtjo in rokodelsko tradicijo ter postopnim izginjanjem slovenskega jezika. »Borovlje so mi bile vedno tuje. Previdna sem bila, s kom sem govorila slovensko. Tega ne slišijo vsi radi,« nekje pove pripovedovalka v filmu. Na Diagonali v Gradcu je bil film pohvaljen kot občutljiv portret kompleksnega obmejnega prostora.

Dolg aplavz po projekciji je pokazal, kako močno je film ganil in navdušil navzoče občinstvo. Sledil je pogovor z režiserko Samiro Fux, ki ga je vodila Terezija Sahiner-Krušic. Re­žiserka je povedala, da jo ta tematika spremlja že zelo dolgo. Dodala je, da je potrebovala nekaj let distance na Dunaju in v Nemčiji, da se je lahko znova poglobila vanjo. Ker je tema slovenščine na Koroškem izjemno široka, se je osredotočila na Borovlje in puškarstvo, torej na tisto, kar je vidno in oprijemljivo. Hkrati je upala, da bo skozi to lahko pokazala tudi tisto, kar ostaja nevidno in skrito pod površjem. Kot je dejala, se je to tudi uresničilo.

Na vprašanje, kaj si želi, da bi film prinesel gledalcem in gledalkam, je odgovorila: »Želim si, da bi film v ljudeh odprl več, kot sem sama načrtovala.« To ji je izjemno dobro uspelo. Film je v nas dolgo odmeval in mu želimo še veliko gledalk in gledalcev.