Celovec Papež Frančišek pravi, da naj bi duhovniki imeli vsaj enega ubožnika za prijatelja – novo imenovani krški škof Jože Marketz kot dosedanji ravnatelj Caritas s to željo ne bi smel imeti težav. Tudi slovenščine kot enega izmed obeh jezikov škofije se mu ne bo treba učiti.
Medijski prostor celovške škofijske palače je bil na god Sv. Miklavža minuli petek nabito poln, prvi javni nastop novo imenovanega krškega škofa Jožeta Marketza je vzbudil zanimanje pri medijih iz vse Avstrije, Slovenije in tudi med slovenskimi zamejci v Italiji. Poročevalka iz Ljubljane je kasneje v svojem članku posebej omenila, da je Marketz pozdravil vse navzoče osebno, vsakemu novinarju in novinarki dal roko.
Z uradnim sporočilom je Sveti sedež 3. decembra uradno potrdil tedaj že dober teden dni znano vest, da je Jože Marketz 66. krško-celovški škof in da je s tem končana več ko poldrugo leto trajajoča praznina na škofovskem sedežu. Apostolski administrator Werner Freistetter, ki je škofijo vodil zadnje mesece, je prepričan, »da se je čakanje splačalo, kajti katoličanke in katoličani na Koroškem bodo z Jožetom Marketzem dobili odličnega novega škofa.« Koroška ima sedaj po njegovem »priložnost, da s škofom Marketzem na novo začne.«
Novo imenovani škof je tudi na prvem javnem nastopu ponovil prej že poudarjeno stališče, da se je »dolgo branil misli, da bi mi bila lahko zaupana ta odgovorna služba, saj sem z dušo in telesom direktor naše Caritas na Koroškem.« In kot je kasneje dodal, »sem se naposled pa vrašal, kaj bi zavrnitev pomenila, saj bi izrazil velik ponos, če bi rekel, da tega ne naredim na noben način. In sem to pač ponižno sprejel.«
Socialni angažma že od otroštva
Marketz, ki bo škofovsko posvečenje prejel na svečnico, 2. februarja, dotlej pa bo naprej opravljal delo kot direktor Caritas, pravi, da sta bila temeljna razloga za privolitev v imenovanje »izkušnje v dušnem pastirstvu, predvsem pa moje delo pri Caritas za ljudi, ki živijo na robu naše družbe v mnogoterih oblikah fizične in psihične revščine.« Kot je dejal, papež Frančišek pričakuje od duhovnikov, da imajo vsaj enega ubožnika za prijatelja. »Tej želji lahko ustrežem, poznam jih nekaj.« Pravi, da ga je »socialni angažma je spremljal skozi življenje. Na domači kmetiji sem še
doživel medsosedsko pomoč, ki ni dovoljevala resnične eksistenčne revščine.« Večkrat je osebno srečal Mater Terezo, ki ga je navdihnila, da je »ponovno vstopil v semenišče«, med študijem je v Salzburgu pomagal v negovalnem domu, eno leto pa je kot diakon deloval v Ekvadorju.
Samoumevna raba slovenščine
Pred novinarji je Marketz posebej opozoril tudi na svoj odnos do slovenščine. »Ena dolžnost, ki je moje predhodnike kar mučila, pa mi ne bo delala težav, namreč se seznaniti s slovenskim jezikom naše dvojezične škofije. Hvaležen sem, da je prav katoliška Cerkev v zadnjih desetletjih tako sooblikovala našo družbo, da imamo na Gradiščanskem Hrvata v škofovski službi, na Koroškem od sedaj naprej pa Slovenca.«
V pogovoru z novinarji je Marketz poudaril, da je prav o sožitju med Slovenci in Nemci napisal svojo disertacijo. »Če bom kje zaznal krivico, bom na to opozoril. Gre za rabo jezika. Vem, da ne slišijo tega vsi radi, ampak upam, da se bodo ljudje tega navadili. Slovensko govorečim ljudem na Koroškem gre predvsem za to, da lahko svoj jezik, svoje petje, kulturo in molitve dajo naprej svojim otrokom. Ne gre toliko za politiko, ta temu samo služi. Za to si prizadevam tudi sam in to bom podprl s tem, da jezik samoumevno uporabljam.«
Marketz sicer ni prvi Slovenec v službi krškega škofa, nazadnje je to pred njim bil med letoma 1824 in 1827 Jakob Pavlič (Paulitsch) iz Glinj (v duhovnika je posvetil Antona Martina Slomška), vsekakor pa je novost, da ne bo živel v škofovski palači in bo ostal v svojem mestnem stanovanju. »Tako kakor večina drugih Korošcev bi rad vsak dan na delo šel, rad bi srečal ljudi na cesti in se zvečer vrnil utrujen domov. To pa je samo majhno znamenje in mogoče bodo sledila še druga.«
Poročeni za duhovnike
Na vprašanje, kakšno je njegovo stališče do domnevnih prekrškov pod prejšnjim vodstvom škofije, je Marketz odgovoril, da se želi najprej pogovoriti z vpletenimi, saj da ni dobro seznanjem z dogajanjem, ker je bil kot direktor Caritas preveč zaposlen. Ne namerava pa nič pomesti pod preprogo. V pogovoru za Kleine Zeitung je dejal, da bi moral škof Alois Schwarz »uvideti, da so ljudje določene stvari razumeli drugače kakor jih je on sam doživljal.« Zato naj bi moral imeti »veličino,« da se opraviči. Za omenjeni časnik je Marketz potrdil tudi stališče o razrahljanju obveznega celibata – na predstavitvi v škofijski palači je dejal, da se zavzema za posvetitev poročenih diakonov v duhovnike.
Novo imenovani krški škof Jože Marketz se je rodil 30. julija leta 1955 v Šentlipšu pri Žitari vasi. Po maturi na Plešivcu je študiral teologijo v Salzburgu in Ljubljani in bil leta 1982 posvečen v duhovnika. Bil je kaplan v Borovljah in Šentjakobu v Rožu, tam je bil tudi župnijski provizor. Med letoma 1992 in 2008 je bil vodja slovenskega Dušnopastirskega urada, od 2009 do 2014 vodja škofijskega DPU. Do imenovanja za direktorja koroške Caritas leta 2014 je bil farni provizor na Radišah, v Podgradu in Medgorjah ter škofov vikar za pastoralo, misijon in evangelizacijo.
