Pogled dlje: Balada o trobenti in oblaku

Iz gledališkega lista Pogled dlje+ o predstavi:

Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku

Mini teater, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo

režija: Žiga Hren

igrajo: Neža Dvorščak, Alja Krhin, Marko Rafolt, Jure Šimonka

trajanje: 160 min z vmesnim odmorom

KDAJ: sreda, 4. marec ob 19.00

KJE: farna dvorana KPD Šmihel

Kosmačev roman Balada o trobenti in oblaku (1956/57, Naša sodobnost) ima v literarni zgodovini sloves umetnine, s katero je domača književnost iz socialnega realizma zaplula v moderne tokove. Ne gre le za zgodbo o primorsko tolminski kmetiji in starem kmetu Jerneju Temnikarju ter njegovem junaštvu, ampak o tem, kaj junaštvo prinese s seboj in kaj za njim ostane. Dramaturginja Iva Štefanija Slosar meni, da je prav zato za razumevanje dela pomembna zunanja okvirna pripoved o pisatelju Majcnu, ki poskuša napisati zgodbo o junaku. Že na začetku izvemo, da je Temnikarjeva odprava na ubojstvo belogardistov, ki so se podali ubiti partizane, junaško dejanje. Tudi zgodbe o junakih so jasne. Ne osredotočajo se na dejstvo, ali bo junak uspel (če ne bi, potemtakem ne bi bil junak in o njem ne bi pisali), temveč razkrivajo kako in s katerimi izzivi se bo moral soočiti, preden bo na robu svojih zmožnosti dosegel cilj. Temnikarju pešajo moči, bori se z notranjimi dvomi, ali naj gre gazit v sneg in poskuša rešiti partizane ali naj ostane doma in dočaka mirno smrt. Odloči se oditi. Kosmač odpira vprašanja privilegija in odgovornosti pri sprejemanju odločitev ter nenazadnje, kdo bo ostal, da bi nadaljeval svet.

Pisatelj Ciril Kosmač (1910–1980), »tolminski eksistencialist«, spada med najvidnejše slovenske književnike preteklega stoletja. Svoj prozni svet je pogosto umestil v okolico Tolmina in vanj vnašal občečloveška vprašanja o posameznikovi svobodi, o smislu življenja in smrti. Poleg novel je napisal scenarij za prvi slovenski celovečerni igrani film »Na svoji zemlji« ter romana »Pomladni dan« in »Balada o trobenti in oblaku«, po katerem je leta 1961 nastal slovenski partizanski film režiserja Franceta Štiglica. Predstava v režiji Žiga Hrena je leta 2025 prejela Borštnikovo nagrado za posebni dosežek po presoji žirije za poglobljen pristop h konceptu in izvedbi predstave.