Celovec Odvetniška pisarna, v katero je leta 1983 vstopil še njegov nečak Roland Grilc in leta 1991 še Grilčev zet Rudi Vouk, je od takrat naprej nastopala pod imenom Grilc in partnerji. Leta 2009 se je trojici advokatov pridružila še odvetnica Maria Škof in od leta 2012 naprej je štiriperesna deteljica dejavna kot odvetniška družba Grilc Vouk Škof, ki ima pisarne medtem tudi v Gradcu, Ljubljani in na Dunaju ter sodi med najbolj profilirane odvetniške družbe v Avstriji. Dvojezičnost je bila odvetniški pisarni položena že v zibelko in je kar kmalu prerasla še v večjezičnost – danes so tam udomačene poleg samoumevne slovenščine in nemščine še hrvaščina, bosanščina, italijanščina, angleščina in francoščina – s prihodom odvetnice Marie Škof pa so se kompetence razširile prav tako vsebinsko in je pomembno težišče postalo tudi evropsko pravo, kjer so medtem mdr. dosegli tudi že prvo sodbo Evropskega sodišča.

Prejšnji petek je družba Grilc Vouk Škof, ki ima medtem skupno 16 sodelavcev un sodelavk, v sproščenem ambientu proslavila 40-letnico obstoja in delovanja pisarne v celovški Kobariški cesti (Karfreitstraße), kamor so povabili goste in prijatelje, da jim ob prijetnem druženju in dobri kapljici ter prigrizku predstavijo prehojeno pot skozi pravne labirinte tudi z obširnim bogatim zbornikom z naslovom »Malo čez. Grenzgänger.«

Berite izvlečke iz nagovorov, s katerimi so Matevž Grilc, Roland Grilc, Rudi Vouk in Maria Škof nagovorili povabljeno občinstvo ne okroglem praznovanju.

Matevž Grilc …

… ustanovitev lastne pisarne leta 1979 je bil skupen projekt moje žene Marjane in mene in težko odgovarjam na vprašanje, kdo od naju ima večje zasluge. Ko sva ustanavljala pisarno, je bilo treba rešiti najprej finančno vprašanje, manjkalo je denarja za nujne investicije. Uspelo nama je pridobiti potrebna posojila in sem kupil manjše stanovanje v Karfreitstraße 14, ki je bilo uporabljivo za pisarno. V teku let sva dokupila nadaljnje prostore, tako da je pisarna prostorsko dosegla današnji obseg. Marjana je od prvega dne vodila knjigovodstvo poleg regularne službe na finančnem uradu in še skrbela za dobrobit družine. Jaz pa sem poleg vodenja pisarne bil močno politično dejaven, saj sem bil od leta 1976 naprej predsednik NSKS … 

Klientelo smo hitro pridobili, pri tem je pomagal moj politični angažma. Ljudje so me poznali, tako na Koroškem kot tudi v Sloveniji in že po treh letih smo se začeli personalno širiti, leta 1982 sem sprejel dr. Francija Serajnika kot pripravnika, ki pa se je čez pol leta že poslovil na Upravno sodišče. Po njegovem odhodu je vstopil kot pripravnik v pisarno moj nečak dr. Roland Grilc in z njim se je začela širitev pisarne na vseh področjih, na personalnem kot delovnem. Lahko rečem, da smo do leta 1982 že prebredli začetne težave in položili temelje za uspešen razvoj …

Roland Grilc …

40 let je dolgo obdobje. V 40 letih podjetja nastanejo, delajo in spet propadejo. Prva avstrijska republika ni preživela 40 let, tudi rajna kraljevina Jugoslavija ne. Slovenija je te dni praznovala šele 28. rojstni dan.

Obdobje 40 let delovanja je za vsako podjetje že kar lepa starost. Posebno pa velja to za zadnjih 40 let, ki jih je zaznamoval ogromni tempo, revolucionarne in tektonske družbene spremembe, politične, ekonomske in tehnološke spremembe. 

In naša pisarna je bila priča vsem tem zasukom, premikom, novim potem, stranskim potem in izzivom. In to v prav posebnem okolju, namreč na meji med različnimi državami, na meji različnih gospodarskih sistemov, družbenih eksperimentov, na jezikovni meji in narodnostni meji. In vse to v posebnem zgodovinskem in političnem obdobju Evrope, zlasti Srednje Evrope. 

Ravno to stalno prilagajanje novim situacijam, kreativno iskanje novih poti in novih izzivov, redno razvijanje novih storitev in dnevna radovednost na nove izzive in zoperstavljanje vsakodnevni rutini, je ključ za uspeh naše pisarne. Da smo uspeli, da ostanemo, obstanemo in se razvijamo na tem lepem koncu Evrope. Stati – inu – obstati, kakor je rekel Primož Trubar že pred skoraj 600 leti. Stati, obstati in se zoperstaviti … 

Maria Škof …

… vse to – kaj smo in kaj znamo in za kaj se naša pisarna Grilc Vouk Škof zavzema in kaj nas pri našem vsakdanjem delu vodi, 

je predstavljeno v razstavi in v zborniku »Malo čez. Grenzgän-ger.«, ki smo ju pripravili.

Vabimo vas, da si ogledate razstavo. Prepričani smo, da se boste spomnili marsičesa in lahko obujali spomine. Za zbornik pa menimo, da ne predstavlja le naše pisarne, ampak predvsem zgodovino regije in časa v katerem živimo …

Rudi Vouk …

Ko je te dni izbruhnila vladna kriza v Avstriji, so vsi hvalili Hansa Kelsena, avtorja avstrijske ustave, ki tako imenitno vsebuje določila za vsak primer, tako da je kljub krizi bilo povsem jasno, kako je treba postopati. Imamo zvezno kanclerko, ki je bila predsednica Ustavnega sodišča. Če si ogledamo zgodovino avstrijske in tudi koroške politike, se od vseh možnih poklicev politikov največkrat pojavljajo pravniki. To ni slučaj, kdor uporablja pravo, ga seveda vedno spet mika, da bi ga tudi oblikoval, če mu to ali ono določilo ne paše. Poleg novinarjev smo pravniki verjetno najbolj s politiko povezani poklic. 

Za koroške Slovence je zadeva seveda še nekoliko bolj komplicirana. Seveda tudi slovenske pravnike mika politika. Ampak da bi kot predstavniki manjšine lahko zavzeli bog ve kakšne državne funkcije, je iluzija, ker smo pač manjšina. Toliko večji pa je izziv, kako bi kljub temu lahko sooblikovali pravo, tako, kot menimo, da bi naj bilo. Za te namene pa je odvetniški poklic tisti, ki nudi največ možnosti. Nihče drug nima možnosti, si poiskati primer, ali po potrebi celo sam ustvariti primer, ki ga lahko spravi pred sodišče in nato skozi vse instance do Ustavnega sodišča ali celo do Evropskega sodišča in potem kot posameznik, kot majhen državljan, sam poskrbeti za to, da se spremenijo zakoni in da se spremenijo celo ureditve za celo Evropo. Ponosni smo, da nam je to že večkrat uspelo, na avstrijski in na evropski ravni. 

Mislim, da je to najlepše, kar odvetnik lahko doseže. Lahko namreč dokaže, da ni imel prav tisti politik, ki sedaj ni več v funkciji, ki pa je trdil, da mora pravo slediti politiki. Ne, v pravni državi velja kraljevina prava in odvetniki smo tisti, ki imamo nalogo, da jo uveljavljamo. V tem smislu je Matevž Grilc pred 40 leti začel in v tem smislu bomo nadaljevali …