Deli

Komemoracija za žrtvami vojne na ljubljanskih Žalah

Preseči moramo, kar nas je ločevalo in povzročalo sovraštvo, je bilo vodilo spominske prireditve, ki so se je v Ljubljani poleg predstavnikov konsenzne skupine, Kluba koroških Slovencev v Ljubljani in nemških kulturnih društev udeležili tudi drugi predsednik koroškega deželnega zbora Rudolf Schober, avstrijska veleposlanica Sigrid Berka in nemški kulturni ataše Peter Lange.

Ljubljana Predstavnika koroške konsenzne skupine, predsednik koroškega Heimatdiensta Josef Feldner in predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Marjan Sturm, sta na komemoraciji na Žalah v Ljubljani 21. junija pred spomenikom za slovenske talce, ki so jih ustrelili fašisti in nacisti, položila venec in prebrala skupno izjavo, ki jo objavljamo v celoti. Izrekata se za skupno spominjanje za preseganje preteklosti brez črno-belega mišljenja in sta mdr. zapisala:
»Komemoracija za žrtvami, ki so jih fašisti in nacisti ustrelili in katerih se danes tukaj spominjamo, je posebej pomembna, saj nas streljanje talcev spominja na zločinski značaj fašističnih in nacističnih režimov, ki se pri maščevanju vojnih spopadov niso ustavili niti pred ubijanjem nedolžnih ljudi. Ko se danes tukaj na centralnem pokopališču Žale v Ljubljani spominjamo tudi neštetih avstrijskih padlih, ki so bili v veliki večini prisiljeni sodelovati v obeh svetovnih vojnah, pa moramo žal ugotoviti, da so tudi državljani iz Avstrije (predvsem iz Koroške in Štajerske) sodelovali pri nacistični okupaciji Slovenije. Na drugi strani pa so se širom po Evropi tudi pripadniki tistih skupin prebivalstva, ki so bili med vojno še žrtve, po osvoboditvi leta 1945 maščevali nad nekdanjimi storilci in prav tako nad mnogimi nedolžnimi. Tudi tega ne želimo zamolčati …«
Feldner in Sturm sta izjavila, da mora pri reševanju preteklosti najti vsaka družba svojo lastno pot, ob tem pa se lahko drug od drugega učimo. Za uspešno reševanje preteklosti pa lahko služi tudi položaj narodnih skupin oziroma manjšin. Skupno spominjanje na žrtve pospešuje medsebojno razumevanje in iz te regije naj bi vzpostavili regijo miru, si prizadevali za mirovno regijo jezikovno-kulturne raznolikosti, za regijo gospodarske uspešnosti in kulturne privlačnosti, kar je najobetavnejša pot iz preteklosti.

IZJAVA

Člana koroške konsenzne skupine, dr. Josef Feldner, predsednik koroškega
Heimatdiensta, in dr. Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij
na Koroškem, sta v sredo, 21. 6. 2017, pred spomenikom za slovenske talce, ki
so jih ustrelili fašisti in nacisti, na pokopališču na Žalah v Ljubljani ob navzočnosti
avstrijske veleposlanice v Ljubljani, mag. Sigrid Berka, kulturnega atašeja
nemškega veleposlaništva v Ljubljani, Petra Langeja, in podpredsednika koroškega
deželnega zbora, Rudija Schoberja, položila venec in prebrala skupno
izjavo:
Skupaj se hočemo spominjati, brez črno-belega mišljenja
Komemoracija za žrtvami, ki so jih fašisti in nacisti ustrelili in katerih se danes tukaj spominjamo, je posebej pomembna, saj nas streljanje talcev spominja na zločinski značaj fašističnih in nacističnih režimov, ki se pri maščevanju vojnih spopadov niso ustavili niti pred ubijanjem nedolžnih ljudi. Ko se danes tukaj na Centralnem pokopališču Žale v Ljubljani spominjamo tudi neštetih avstrijskih padlih, ki so bili v veliki večini prisiljeni sodelovati v obeh svetovnih vojnah, pa moramo žal ugotoviti, da so tudi državljani iz Avstrije (predvsem iz Koroške in Štajerske) sodelovali pri nacistični okupaciji Slovenije. Na drugi strani pa so se širom po Evropi tudi pripadniki tistih skupin prebivalstva, ki so bili med vojno še žrtve, po osvoboditvi leta 1945 maščevali nad nekdanjimi storilci in prav tako nad mnogimi nedolžnimi. Tudi tega ne želimo zamolčati.
Vsaka družba mora najti svojo pot pri reševanju preteklosti
Čeprav je bil nacizem v Avstriji leta 1945 vojaško poražen, so bile njegove ideološke in svetovnonazorske korenine še vrsto let navzoče. Šele konec 80. let prejšnjega stoletja, s priznanjem, da so bili Avstrijci tako žrtve kakor tudi storilci, je bilo mogoče najti novo izhodišče (katarza) pri reševanju avstrijske preteklosti, ki naj pomaga preseči breme preteklosti. Upati je, da se bo tudi Slovenija pri reševanju preteklosti dokopala do novega stališča (katarza) in bodo tako sence preteklosti dokončno odstranjene. Ob tem pa je treba omeniti specifično situacijo, saj so zavezniške sile pozdravile in priznale partizanski upor, vendar je to po letu 1945 služilo za legitimacijo najprej stalinistično-komunističnemu režimu kasneje pa samoupravnemu socializmu. Ta razprava je imela po demokratičnem preobratu leta 1991 v notranji politiki pomembno vlogo, pa tudi v današnji Sloveniji je reševanje preteklosti zapleten proces. Vsaka družba mora najti svojo lastno pot pri reševanju preteklosti. Pri tem pa se lahko drug od drugega učimo.
Narodne skupine oziroma manjšine kot kazalci
Kot kazalec za uspešno reševanje preteklosti nam lahko služi med drugim položaj narodnih skupin oziroma manjšin. Večine kaj rade vidijo v narodnih skupinah in manjšinah moteče elemente, ki ‘nikoli nimajo dovolj’, manjšine pa se imajo vedno za ‘žrtve’ in pri tem zanemarjajo dialog z večinskim prebivalstvom.
Alpsko-jadranski prostor, v katerem živimo, je prebrodil vse katastrofe 20. stoletja. V fiktivnem nahrbtniku posameznih narodov in narodnih skupin ter manjšin je shranjenih mnogo ran iz tega časa, ki so arhivirane v subjektivni obliki posamezne skupine.
Zato moramo preseči to, kar nas je dolgo ločevalo in včasih naredilo iz nas sovražnike
Skupno prizadevanje za razreševanje zgodovinskih konfliktov v odnosu večine in manjšine, pripravljenost za dialog brez predpogojev, samokritičen pogled na desetletja okrnela stališča, empatija za stališče drugega in sočutje z žrtvami druge strani lahko privedejo do nove pogovorne kulture, ki jo spremljajo toleranca in medsebojno spoštovanje. To potrjujejo tudi naše izkušnje.
Skupno spominjanje na žrtve pospešuje medsebojno razumevanje
V desetletja trajajočem narodnostnem konfliktu na Koroškem smo se pred več kot desetimi leti nekdanji nasprotniki skupaj s še nekaterimi osebnostmi, ki so si prizadevale za spravo, v navzočnosti koroških odgovornih politikov v slovesni izjavi zavezali, da bomo sodelovali v ustvarjanju klime medsebojnega zaupanja, potem ko smo že leto poprej s konsenzom položili temeljni kamen za konec prepira o krajevnih napisih. S tem je bila pot prosta za skupno spominjanje žrtev onkraj jezikovnih, ideoloških in verskih meja – kot najboljša pot k spravi. Skupno spominjanje žrtev različnih narodov, različnih religij, različnih življenjskih nazorov in različnih totalitarnih ideologij pospešuje boljše medsebojno
razumevanje. Živimo v prelepi alpsko-jadranski regiji. Vzpostavimo iz te regije regijo miru, ki se je učila iz zgodovine! Prizadevajmo si za mirovno regijo jezikovno- kulturne raznolikosti, za regijo gospodarske uspešnosti in kulturne privlačnosti! To je najboljše reševanje preteklosti.
Celovec/ Klagenfurt, Ljubljana/ Laibach 21. junij 2017
dr. Josef Feldner, dr. Marjan Sturm
Člana Koroške konsenzne skupine

 

Deli
Prejšnji članekNovice 26/2017
Naslednji članekNovice 27/2017

Leave a Reply

Be the First to Comment!

Notify of
wpDiscuz