Zveni kot ironija, vendar je žal dejanska resničnost. V samostojni slovenski državi je slovenščina ponovno ogrožena – in to na najvišjem nivoju v visokem šolstvu. O tem je
16. maja v Slovenskem inštitutu na Dunaju razmišljal v razgibanem predavanju redni profesor slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in prorektor univerze Marko Jesenšek.

Predavatelj, ki ga je na kratko predstavil predsednik Slovenskega inštituta Herbert Seher, je opozoril na negativna prizadevanja dela tako imenovane slovenske univerzitetne elite, da bi se uvedla angleščina kot nadomestni jezik na univerzitetnih predavanjih v Sloveniji. Temu je v letu 2016 poskušala slediti tudi slovenska vlada, saj je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pripravilo Predlog spremembe Zakona o visokem šolstvu. Po tem predlogu bi slovenski profesor na slovenski univerzi slovenskim študentom lahko predaval v neslovenskem, to je angleškem jeziku. Angleščina tako ne bi bila več občasni vzporedni jezik k slovenskim predavanjem, ampak bi postala nadomestni ali edini jezik predavanj. Znano je, da ta obiskujejo v pretežni meri slovenski študentje in ponavadi le peščica tujih študentov.

Slovenski jezikoslovci so zaradi teh nerazumnih prizadevanj za anglizacijo slovenskega visokega šolstva lansko leto vzpodbudili široko akcijo, pri kateri so najprej sodelovali predvsem slavisti. Kmalu pa so se jim pridružili tudi številni univerzitetni strokovnjaki z nelingvističnih področij, ki so jih podprli tudi mediji in večinsko javno mnenje. Zaenkrat kaže, da je poskus anglizacije slovenskega visokega šolstva ustavljen, vendar pa po Jesenškovem prepričanju ostaja odprto vprašanje družbene odgovornosti slovenskih univerz do našega slovenskega maternega jezika.

Slovenci se borimo za enakopravno uveljavljenje slovenščine že od časa nekdanje avstrijske monarhije. Tedanji slovenski idealistični kulturni pobudniki, pesniki in pisatelji, univerzitetni učitelji na Dunaju ali v Gradcu, med njimi Franc Miklošič, so pod težkimi pogoji uveljavili slovenščino kot knjižni jezik in jo utrdili v širšem prostoru. Tedaj je bila slovenščina v zavesti ljudi bolj cenjena kot danes, čeprav so ljubljansko univerzo ustanovili šele po razpadu avstro – ogrske monarhije. Tudi v Jugoslaviji pred drugo in po drugi svetovni vojni se je slovenščina morala vedno znova spopadati s srbohrvaškim sindromom, ki je želel poenotiti državo na novi beograjski skupni osnovi.

Profesor Jesenšek je med drugim izdajatelj mariborske mednarodne znanstvene zbirke ZORA in urednik znanstvene revije  Slavia Centralis, ki  izhaja že deset let. V njej so objavljeni izvirni prispevki s področja slavistike. V drugi številki lanskega letnika je natisnjeno tudi bogato število protestnih zapisov zaradi načrtovanega Predloga Zakona o spremembah Zakona o visokem šolstvu v Republiki Sloveniji. Med drugim je objavljena izjava predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti Tadeja Bajda, ki se
28. septembra 2016 v imenu Akademije zavzema za tako zakonsko rešitev vprašanja učnega jezika v javnem visokem šolstvu, »ki bo ob spodbujanju mobilnosti visokošolskih učiteljev in študentov ter uporabe študijskih gradiv tudi v tujih jezikih vsakemu študentu v javnem visokošolskem sistemu omogočala, da svoje obveznosti v celoti opravlja v slovenskem jeziku. Taka ureditev po našem mnenju utrjuje državnotvorno vlogo  slovenskega jezika in spodbuja odpiranje visokošolskega izobraževanja v mednarodni prostor.«

Pred Jesenškovim predavanjem se je sestal strokovni sosvet dunajskega Slovenskega inštituta in odobril poročilo predsednika znanstvenega sosveta univerzitetnega profesorja Ludvika Karničarja. Odborniki so razpravljali o prireditvah za zimski semester. Sprejeli so zanimiv programski načrt ter predlagali vsebinske smernice za leto 2018. V ospredju razprave je bilo tudi poročilo članice sosveta univerzitetne predavateljice Elizabete Jenko o načrtih glede prihodnosti ogrožene slovenistike na dunajski univerzi.