Deli

Spet se je izkazalo: odkar je Peter Kaiser deželni glavar, so se odnosi med deželo Koroško in Republiko Slovenijo bistveno izboljšali. Za razliko do časov pred Kaiserjem Dunaj ni več edini partner za predstavnike slovenske države, temveč tudi Koroška, čeprav gre pri njej za deželo in ne za državo. Tako je začetek marca Kaiserja obiskal predsednik slovenske države Borut Pahor, minuli ponedeljek pa je bil gost dežele Koroške predsednik najvišjega zakonodajnega telesa, torej Državnega zbora Republike Slovenije Milan Brglez. Poleg Kaiserja so pri pogovoru sodelovali predsednik koroškega deželnega zbora Reinhart Rohr, predsednik deželnozborskega odbora za ustavna vprašanja Andreas Scherwitzl, slovenski veleposlanik na Dunaju Andrej Rahten, avstrijska veleposlanica v Ljubljani Sigrid Berka in generalni konzul Slovenije v Celovcu Milan Predan.

Hkrati je bil obisk predsednika slovenskega DZ namenjen koroškim Slovencem. Temu primerno natrpan je bil program njegovega »koroškega dneva«. Na generalnem konzulatu se je srečal s političnimi predstavniki slovenske narodne skupnosti. Skupnega pogovora so se udeležili predsednik sosveta ter SKS Bernard Sadovnik, predsednik ZSO Marjan Sturm, predsednik deželne EL Gabriel Hribar ter vodja kompetenčne skupine NSKS za pravna vprašanja Rudi Vouk.

Nadalje je slovenska delegacija obiskala Slovensko gimnazijo, Dvojezično trgovsko akademijo, Mohorjevo družbo (Slomškov dom, dvojezično ljudsko šolo, Slovenski knjižni center oz. knjigarno), Mladinski dom, dvojezični vrtec Sonce in Slovensko študijsko knjižnico. Prav tako se je srečala v Globasnici z županoma Bernardom Sadovnikom in Francem Jožefom Smrtnikom, tam so bili v ospredju čezmejni projekti in Geopark Karavanke, ter v Žitari vasi obiskala proizvajalca harmonik, podjetje Rutar.

Na uradu deželne vlade je bilo v ospredju vprašanje nove deželne ustave, nuklearke Krško in nemško govoreče skupnosti v Sloveniji. Glede ustave sta obe strani poudarili, da se naj najde konsenzualna rešitev. Kaiser je zelo odločno podkrepil:

»Naša intencija je bila in je slej ko prej, da pozitivno sožitje med nemško in slovensko govorečimi Korošci pride tudi do izraza v deželni ustavi. Koroška bo po zaključku parlamentarnega odločitvenega procesa dobila kot prva dežela v Avstriji deželno ustavo, v kateri je narodna skupnost, slovenska namreč, eksplicitno omenjena.«

Optimizem je v imenu vseh slovenskih organizacij po pogovoru s predsednikom slovenskega Državnega zbora izrazil tudi Bernard Sadovnik, hkrati pa pričakovanje, da bodo pri iskanju kompromisa vključeni tudi predstavniki manjšine.
Na Mohorjevi sta Brgleza sprejela direktorja Karl Hren in Franc Kelih. Hren je poudaril, da je Mohorjeva »kot najstarejša organizirana ustanova koroških Slovencev izraz samoiniciativnosti manjšine, ki je pomembna tudi za prihodnost.«

V Mladinskem domu pa sta sprejela predsednika slovenskega Državnega zbora in predstavila njegovo poslanstvo ter delovanje predsednik Slovenskega šolskega društva Avguštin Malle in ravnatelj Jože Blajs, medtem ko je Janko Malle Brgleza seznanil s hudimi problemi, s katerimi se ubada Slovenska študijska knjižnica. Gre za drugo največjo knjižnico (140.000 knjig) v Celovcu, ki je v minulih desetih letih podvojila izposojo knjig od 30.000 na 65.000, kljub temu pa iz finančnih razlogov ne more zaposliti za polni delovni čas.

Rezime državnozborskega predsednika Milana Brgleza? V pogovoru z Novicami je poudaril, da »je ozračje dobro« in da je deželni glavar Kaiser »iskren«. Prav tako je optimističen glede deželne ustave.

»Imam vtis, da je prostor za kompromis, ki vključuje tudi slovensko narodno skupnost – kar je bolje kot nič.«

Deli

Leave a Reply

Be the First to Comment!

Notify of
wpDiscuz