Slovenska gospodarska zveza

Kmetijska zbornica je že nekaj let v finančnih škripcih in je morala prodati že nekaj »družinskega srebra.« Toda to ni dovolj, zdaj bo treba varčevati tudi pri okrajnih zbornicah, diskutira pa se tudi morebitno povišanje prispevkov.

Hrastovica Na minulem občnem zboru Kmetijske zbornice 2. okobra so bile finance zbornice v ospredju razprave. V zadnjih letih je zbornici uspelo izravnano bilancirati samo s tem, da je načela rezerve in tudi pričela s prodajo zemljišč. »Če bomo tako delali naprej, je zbornica v 10 letih brez vsake rezerve,« je poročal direktor Hanzi Mikl. Zato je predstojništvo zbornice dan poprej sprejelo katalog ukrepov – od znižanja števila sodelavcev do fleksibilnejših delovnih časov za t.i. Ivecos svetovalce na okrajnih zbornicah. Proti temu so ostro protestirali svobodnjaki, ki so vložili predlog za krepitev okrajnih zbornic in so proti vsakršnemu črtanju perzonala ali resurs. Franc Jožef Smrtnik (SJK) je menil, da je zahteva FP nerealistična, in je pohvalil varčevalne predloge Hanzija Mikla, varčevalno linijo je prav tako zagovarjal Štefan Domej, ki je dodal, da zbornica že 20 let ni povišala prispevkov, servis pa je kljub temu do danes optimalen. Varčevalni program je dobil s tem privoljenje Bauernbunda, SPÖ kmetov in SJK.

PREDLOG SJK: Ker vlada pripravlja finančne reforme, je SJK vložila celo vrsto predlogov za izboljšanje položaja kmetov. SJK zahteva mdr.:

  • Dvig meje knjiženja pri kmetovanju in gozdnem gospodarstvu na 800.000 evrov.
  • Dvig vrednosti gospodarske enote v gozdnem gospodarstvu pri polnem pavšalnem obdavčenju od 11.000 evrov na 18.000 evrov.
  • Dvig meje pri polkmetih v kmetijstvu in gozdnem gospodarstvu, obdelavi in predelavi ter točenju na planinah od 33.000 evrov na 50.000 evrov.
  • Ustvarjanje možnosti, s katerim se na predlog za kmete s knjigovodstvom, kmetom s knjigovodstvom na dohodke in izdatke in kmetom z delnim pavšaliranjem razdelijo dohodki iz kmetijstva in gozdnega gospodastva na triletno odbobje, za katero je odmerjen davek.
  • Krajšanje opazovalnega odbobja za nepremičnine (poslopja) v okviru rednega obdavčenja od 20 let na 10 let.