Janko Ferk, pravnik in avtor, je te dni praznoval 60. rojstni dan. Piše v obeh deželnih jezikih in takole o se-bi pravi: Moja identiteta je koroška in Koroška ima dva jezika. Dva jezika pa sta zelo velika dediščina, ki naj bi jo sprejeli …
Te dni je prejel Ferk posebno nagrado dežele Koroške za življenjsko delo. Slavilni govor na vročitvi je imel pisatelj Josef Winkler.

Govor Josefa Winklerja ob podelitvi nagrade:

Janko Ferk wird in Kürze ein Lebensalter erreichen, in dem man, der Mann, zurück aber auch nach vor blicken kann, in dem man Geschichte hat, eine Ge-schichte, aber auch eine Perspektive.

Es ist ein Meilenstein, der dokumentiert, was man bisher getan hat und vielleicht zu leisten imstande sein wird.

Einige Parameter sind schnell genannt: Janko Ferk ist Richter, ein engagierter zumal, lehrt an der Alpen-Adria-Universität Klagenfurt, mit Vorliebe über Franz Kafka, über den er drei oder vier Bücher geschrieben hat und ist – darüber soll die Rede sein! – Schriftsteller. Er nennt diese Tätigkeit seinen Herzensberuf.

Ich habe seine Bücher nicht genau gezählt, aber es sind alles in allem bisher über dreißig. Das neueste ist sein »Zwischenergebnis« mit dem Untertitel »Gesammelte Prosa«, weil er für den Tag, den er nächste Woche feiert, seine Texte gesammelt wissen wollte.

Den heutigen Preisträger, den Konrad Paul Liesmann längst schon einen »Meister der Prosa« genannt hat, interessiert der gelungene Satz, der fertige Text, das Buch mit Gewicht. Er betreibt literari-sche Landvermessungen, eine Geografie der Wörter – und vor allem Worte. Die Sprache und ihre Prägnanz, vielleicht auch an Franz Kafka geschult, sind für ihn mehr als bloßes Erzählen. Sein Schreiben ist gleichsam eine mikrologi-sche Untersuchung über den Menschen.

Die großen Themen der Literatur, Eros und Thanatos, die Liebe und der Tod, sind jene des Schriftstellers Janko Ferk. Und unsere Ängste dazwischen.

In diesem Sinn: Lesen Sie seine Bücher!

 

V reviji »Pravna praksa« je Zoran Skubic (pravnik in sekretar v Državnem zboru RS) takole zapisal:

Šestdeset let brez predaha

»2. avgust [1914]. Nemčija je Rusiji napovedala vojno. Popoldne plavalna šola.« S tem dnevniškim zapisom pesnika, pravnika in pisatelja Franza Kafke se zaključi uvodna stran romana »Cesar je vojsko odposlal«, ki je nedavno tega nastala izpod rok našega zamejskega rojaka, čezmejno priznanega literata, pesnika, pisatelja, prijatelja, esejista in jurista, dr. Janka Ferka, ki prav te dni praznuje okroglo obletnico. In prav s prvopisanim Kafko je bila in še vedno je povezana življenjska in literarna pot dr. Ferka. Druži ju enaka in enakovredna ljubezen tako do literature kot tudi do pravne misli, ki se še zdaleč ni zaustavila že s podelitvijo doktorata pravnih znanosti. Ustvarjalna iskrica, ki jo je v Ferku kot takrat še nedoletnem mladeniču zanetilo prvo srečanje s Kafkinim »Procesom«, se je namreč kaj kmalu razplamtela v ustvarjalno ihto, ki ji (še) ni videti konca.

Dr. Janko Ferk je bil rojen 11. decembra pred natanko šestdesetimi leti v Škocjanu v prelepi dolini Podjune, tik ob Klopinjskem Jezeru na avstrijskem Koroškem, trenutno pa preveč časa preživlja na cesti med Celovcem, kjer je hkrati sodnik s (pre)polnim delovnim časom na deželnem sodišču kot tudi častni profesor na tamkajšnji Alpsko-jadranski univerzi, in Dunajem.

V vmesnem času sodi, predava, poučuje, predvsem pa še vedno piše, piše, piše. Trenutno mu pripisujejo avtorstvo vsaj tridesetih knjig, da o številnih strokovnih, literarnih in znanstvenih prispevkih niti ne izgubljamo besed. Kot dolgoletni član Društva slovenskih pisateljev, ki tudi ni tiho križem rok stal ob strani v času, ko je matična domovina doživljala osamo-svojitveni preporod, je tudi avtor številnih prevodov književnih del slovenskih pisateljev v nemški jezik, tudi Žarka Petana in Nika Grafenauerja.

In čeprav je za svoj dosedanji opus prejel več priznanj doma in v tujini, bo njegov odgovor na vprašanje, kaj trenutno počne, bržkone: »Pišem naslednjo knjigo.«