Dunaj Tega se zavedajo Dunaj-čani prav tako kot tudi ekipa Slovenskega inštituta na Dunaju, ki v sodelovanju z drugimi merodajnimi ustanovami želi dokumentirati prisotnost slovenskega življa z različnimi dejavnostmi in prireditvami. Skrb za posredovanje slovenskega materinskega jezika in kulture je priljubljena stalnica, okrepljena z obema ponudbama za učenje slovenščine: dopolnilnim poukom in poukom materinščine. 

»Trič-trač z Grumovega Dunaja« za mladino

Na pobudo odbornice dunajskega Slovenskega inštituta Lidije Czvevsko Voler in učiteljice Judite Babnik se je odvijala delavnica z mladimi obiskovalci pouka na gimnaziji Stubenbastei. Tako kot je Grum scensko zastavil svoje mesto Gojo, bomo mi postavili svoje «mesto«,  je bilo geslo delavnice sredi velemesta, ki je približala mladim življenje na Dunaju, kakor ga je doživljal Slavko Grum.

Kraj glasbene ustvarjalnosti

Nesporno je, da je Dunaj kot kraj kulturnega in glasbenega ustvarjanja pomemben tudi za zamejske Slovence. Na to je opozoril muzikolog  France Križnar, ki je predstavil zanimiv pogled na manj znane glasbenike tostran in onstran državnih meja, in to s posebnim poudarkom na vpliv na glasbo in pevsko-instrumentalni  razvoj na Koroškem kot izraz enotnega slovenskega kulturnega prostora, za katerega se tudi danes še borijo zamejski dejavniki. Križnar je predstavil tematiko tako po kronološkem zaporedju – s prvimi primeri glasbenikov, kot so Jože Tomaževec, Jožef  Levičnik in Karlo Štrekelj iz prve polovice 19. stoletja, kakor tudi pogled na slovensko umetno pesem. Že geografske korenine  same  pričajo o čezmejnem slovenskem prostoru: Ivan Trinko in Thomas Koschat (Tomaž Košat) kot primera za Primorsko in Koroško. Prav v tem oziru je treba izpostaviti delovanje pedagoga in zborovodje Franca Wilfana Babiča kot »prvega slovenskega glasbenega kritika« v Celovcu in Dunajčana Avgusta Ipavca – njegov oratorij »Barve zelenega smaragda« je ob sodelovanju Slovenskega inštituta bil predstavljen v Cankarjevem domu v Ljubljani. Za Koroško daljnosežnega pomena pa je strokovni prispevek Franceta Križnarja v Enciklopediji kulturne zgodovine na Koroškem izdajateljice rojakinje Katje Šturm-Schnabl.