Posted

Dezerterji v Goldeggu so slabili nacistični režim

V soboto, 30. junija, so se v Goldeggu na Sazburškem spominjali skupine dezerterjev, ki jih je SS 2. julija 1944 zajela. 14 je bilo obsojenih na smrt, 20 oseb je bilo pregnanih v kacet – in to v vasi ki je štela komaj 100 hiš s 500 prebivalci.

Goldegg Dolga leta so bili dezerterji v tamkajšnji javnosti nepriznani kot žrtve nacionalsocializma, nasprotno, imeli so jih za izdajalce.
V letu 2014 se je v civilni družbi formirala skupina, ki je zahtevala spomenik za te žrtve. Občina se je branila postaviti tak spomenik na poslopju, ki je v lasti občine. Vskočila je bolniška zavarovalnica (SGKK) in dala na razpolago zemljišče ob cesti za postavitev spomenika, ki so ga jeseni 2014 tudi postavili. Od tedaj naprej vsako leto organizirajo spominski pohod po poteh goldeških dezerterjev.
Spominsko društvo goldeških dezerterjev je lansko leto obiskalo Peršmanov muzej, kjer jim je Marjan Sturm, ki je skupaj s Petrom Wieserjem leta 1982 postavil prvo muzejsko zbirko v tej hiši tragedije, nakazal razvoj koroškega odporniškega gibanja od pregona koroških Slovencev, zelenih kadrov in partizanskega gibanja.

Zato je društvo letos povabilo Marjana Sturma kot slavnostnega govornika na spominsko proslavo v Goldegg. V svojih izvajanjih je Sturm nakzal paralele s Koroško, kjer so se tudi številni izmaknili vpoklicu v nemško vojsko in se zatekali v gozdove, kasneje so se nekateri le-teh priključili partizanom. Sturm je poudaril, da je vsak, »ki se je izmaknil vpoklicu v nemško vojsko dejansko tudi slabil nemško vojaško mašinerijo.« Na Koroškem je odporniško partizansko gibanje prispevalo k temu, da je nekaj tisoč nemških vojakov bilo v boju zoper partizane, ki so manjkali na vzhodnih in zahodnih frontah. S tem so prispevali k propadu nacionalsocialističnega režima. Največji krvni davek v boju proti Hitlerju je plačala Sovjetska zveza, ki je z nad 20 milijoni mrtvimi prispevala glavni delež k zmagi nad nacistično vojsko.
Sturm je v nadaljevanju tudi opozoril na trenutno krizo v EU in poudaril, da naj se odgovorni zavedajo dejstva, da EU sloni na dveh temeljih: na temelju antifašističnega boja zavezniških sil in posameznih lokalnih odporniških gibanj. Brez tega odpora bi v Evropi zavladala temota. Drugi temelj pa je sprava med Nemci in Francozi, ki so se po 100 letih medsebojnega vojskovanja leta 1945 odločili za spravo, sodelovanje in sožitje in s tem postavili temelje za EU in v zadnjih 70 letih za več ali manj miren razvoj v Evropi. Sprava je bila mogoča na osnovi dialoga med bivšimi sovražniki.
Spominske proslave se je udeležil tudi član predsedstva Komiteja Mauthausen in župan občine Goldegg ter Sabine Höfert, hči umorjenega dezerterja, ki je prejela od društva socialdemokratskih borcev za svobodo odlikovanje.

Dodaj odgovor

want more details?

Fill in your details and we'll be in touch