Naš praznik je 75. obletnica osvoboditve!

Jasno zavračanje vsakršnega poskusa omalovaževanja partizanstva in poskusov revizije zgodovine

Koroški politiki (Kaiser, Rohr) in „varuhi zgodovinskega spomina“ (Zelloth) so v torek na tiskovni konferenci dežele označili zlom nacizma kot »samoosvoboditev« Koroške. Ker taka formulacija že sama po sebi zamegljuje dejansko vlogo koroških nacističnih veljakov, jo je mogoče označiti le kot zavesten poskus revizije zgodovinske resnice (podobno se dogaja ja tudi v uradnih učbenikih zgodovine…). Kot tako jo podpisani ostro zavračamo in ugotavljamo, da so bili koroški partizani tisti, ki so na strani protinacističnih zaveznikov z oboroženim bojem prispevali k zmagi proti nacizmu in za osvoboditev tudi Avstrije oziroma k temu, da je Avstrija sploh ponovno nastala.

Ta 8. maj 2020 – kako bi ga radi praznovali skupno z vami, ki delite vrednote antifašizma kot osnovo našega življenja, ki pa hkrati tudi tako ali drugače vedno znova in stalno sodelujete z nami in ste nam v oporo. Že pred začetkom tega leta smo vedno spet opozarjali, da v letošnjem tako imenovanem „letu obletnic“ nimamo kaj praznovati 100. obletnice koroškega plebiscita, ker je pomenila enega izmed bistvenih začetkov nemškonacionalne politike na Koroškem in tudi v Avstriji. V personalni kontinuiteti je od „samoosvobodilnega“ abwehrkampfa privedla naravnost v likvidacijo Avstrije leta 1938, glede na glavne akterje nacističnega režima pa povzročila ogromno grozot in podivjanega nasilja nad slovenskim narodom.

Že takrat smo rekli: naš praznik je 75. obletnica osvoboditve, sicer pa še 65-letnica podpisa Avstrijske državne pogodbe, saj je šlo dejansko za zmago nad nacizmom in posledično tudi za preporod Avstrije, saj so se slovenskih partizanov in partizank spominjali tudi avstrijski pogajalci v pogajanjih z zavezniki za obnovo Avstrije, ki se je obvezala, da bo uresničevala tudi antifašistično izročilo državne pogodbe.

Obe obletnici sta torej najtesneje povezani s herojskim partizanskim uporom proti nacizmu, z neštetimi žrtvami med aktivnimi borci in tudi med civilnim prebivalstvom, ki je na južnem Koroškem močno podpiralo partizansko gibanje. Bilo je tudi vezni člen do nemško govorečih antifašistov iz komunističnega, katoliškega, socialdemokratskega, strankarsko neopredeljenega obeležja ter iz zavednih delavskih celic, ki so svojo pripravljenost in svoje oblike civilnega odpora prenesli v organizirane strukture partizanske vojske (da spomnimo le na ustanovitev Avstrijskega bataljona kot sestavnega dela partizanske vojske).

Vsi skupaj, koroški Slovenci v partizanih in nemško govoreči v civilnem odporu, so bili pravi patrioti. Tega tudi uradno koroško besedičenje o „herojih“, ki da so skušali prepričati gauleiterja Rainerja o nuji odstopa, ali pa potem kot nova provizorična deželna vlada uresničili svobodo oziroma – citat deželni glavar – drugo „samoosvoboditev“ (to formulacijo najdemo že drugič iz ust deželnega glavarja, saj jo je prvič uporabil Jörg Haider maja 2005). Ja, kje pa so ti gospodje bili, ko je šlo za zavrnitev nacističnega režima? Kdo od njih se je uprl nacistom?

Govoriti o samoosvoboditvi je v primeru Koroške glede na vsa zgodovinska dejstva mogoče samo, v kolikor se ta nanaša na tisti del koroških Slovencev in Slovenk, ki je bil v partizanskem uporu. In to potrjuje predvsem tudi dejstvo, da tudi prevzem nove oblasti ni privedel do denacifikacije, saj so določeni vidni nacionalsocialisti ohranili v „novi“ politični strukturi funkcije in vpliv.
Zato tudi ob 75. obletnici osvoboditve ugotavljamo, da se s takim pojmovanjem „osvoboditve“ ne le omalovažuje vloge partizanskega odpora, temveč da tudi ob tem prihaja do revizije zgodovine.

Dodajamo, da seveda drži, da so bili med koroško slovenskimi partizani tudi zagovorniki tako imenovane Zedinjene Slovenije, toda tudi to je treba videti in ocenjevati v zgodovinskem kontekstu: koroški plebiscit in neizpolnjevanje narodnostnih pravic s strani medvojne politike, je bil le eden izmed argumentov; nasilni pregon slovenskih družin letih 1942 in 1944, in pravtako nasilna politika prepovedi vsakršnega slovenskega delovanja zagotovo vsaj dva nadaljnja, tako kot tudi premeščanje slovenskih duhovnikov v „nemške“ fare, ali njihova nasilna smrt v koncentracijskih taboriščih. Dogodki, ki vplivajo – ki jih pa hkrati tudi ni mogoče zamolčati in tajiti. In glede na prezir dosežkov in pravic partizanskega gibanja tudi več kot potrebno izreči, povedati na glas …
Tudi na to bi 8. maja 2020, 75 let po osvoboditvi, radi opozorili na naših prireditvah ali celo na skupni slovesnosti. Zaradi ukrepov v zvezi s koronavirusom to ni mogoče. Mogoč pa je poziv, da se vsi vsaj v svojih mislih ustavimo pri naših prednikih, ki so nam v zgled in ponos. In katerih žrtev spričo tega spomina ni bila zaman …

Zveza koroških partizanov
Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem
Zveza slovenskih žena
Memorial Kärnten/Koroška



want more details?

Fill in your details and we'll be in touch