Deli

Pogovor s Susanne Weitlaner

Pred 30 leti je bila ustanovljena zastopniška organizacija štajerskih Slovencev Kulturno društvo člen 7 (danes: KD člen 7 za avstrijsko Štajersko-Pavlova hiša), pred 20 leti so odprli Pavlovo hišo v Potrni, decembra 2017 pa je predsednica KD člen 7 Susanne Weitlaner postala za to leto tudi predsednica sosveta.

Ste avtohtona štajerska Slovenka?
V smislu klasične definicije za avtohtone narodne skupnosti to gotovo nisem. Moja mama se je priselila iz Slovenije, iz bližine Domžal, oče prihaja iz Gradca, stari starši po očetovi strani pa prihajajo iz Južne Tirolske.

Kako ste potem našli pot do Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko-Pavlova hiša?
Bivši poslovodja Kulturnega društva Michael Petrowitsch me je vprašal, ali želim sodelovati v društvu. Pred leti sem na seminarju slovenskega jezika, literature in kulture na filozofski fakulteti v Ljubljani spoznala tudi bivšega dolgoletnega predsednika KD člen 7 Branka Lenarta. Prav tako zgodovinarja Christiana Promitzerja, ki je pripravil informativno razstavo o štajerskih Slovencih.

Ste se seznanili tudi z graškim Klubom slovenskih študentk in študentov (KSŠŠG)?
Na začetku svojih študentskih let sem zahajala v KSŠŠG in pela tudi v zboru, ki ga je takrat vodil Bertej Logar. Imela pa sem težave s koroškim slovenskim narečjem. Prav tako sem doživljala, da se vsi med sabo poznajo, sama pa sem se ob tem počutila osamljeno. Zato nisem več zahajala v klub. Danes pogledam spet tja, če imam čas in kadar so na sporedu zanimive prireditve.

Kaj vas je spodbudilo, da ste se odločili za sodelovanje v Kulturnem društvu člen 7 za avstrijsko Štajersko-Pavlova hiša?
Na začetku so bile študentske obveznosti, ko sem lahko kot študentka slovenščine in
ruščine komunicirala v slovenščini. Vprašanje štajerskih Slovencev me je začelo zanimati, ko sem se vključila v Kulturno društvo člen 7-Pavlova hiša. Prej o njih nisem kaj vedela. Ob štajerski vinski cesti ima naša družina vikend in ko sem prišla v te kraje ob avstrijsko-slovenski meji, sem opazila, da gre pri tem za obremenjeno temo. Niso se hoteli ukvarjati s skupno zgodovino. Začelo se je spreminjati, ko je sosednja Slovenija postala samostojna država.

Koliko je avtohtonih štajerskih Slovencev?
Težko vprašanje. Po ljudskem štetju leta 2001 je slovenščino označilo kot občevalni jezik okoli 2.200 ljudi vključno z Gradcem. Pri tem se ni ločilo med pripadniki avtohtone slovenske manjšine in tistimi, ki so se priselili in govorijo slovensko. Na drugi strani marsikdo ni imel potrebne zavesti, da bi nakrižal slovenščino.

Koliko pa jih je tako nakrižalo na avtohtonem območju oz. na južnem Štajerskem, v okrajih Lipnica (Leibnitz), Radgona (Bad Radkersburg) in Lonč (Deutschlandsberg)?
Okoli 800, čeprav menimo, da jih je več.

Koliko članov šteje Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko-Pavlova hiša?
Okoli 150, tretjina od njih prihaja iz Slovenije.

Kakšne so aktivnosti Kulturnega društva?
Naše delovanje se dogaja v Pavlovi hiši v Potrni pri Radgoni, kjer je tudi sedež društva, ter v Gradcu, kjer sodelujemo z Werkraumtheatrom Gradec (ustanovila ga je leta 1995 absolventka Slovenske gimnazije Rezka Kanzian skupaj s Franzem Blauensteinerjem, op.) in s Slovensko čitalnico, ki deluje pod okriljem Štajerske deželne knjižnice. Prav tako sodelujemo z Društvom avstrijsko-slovenskega prijateljstva na Štajerskem in z lektorjem slovenščine na graški slavistiki. Gradčanom skušamo približati slovensko kulturo, Slovencem v Gradcu pa posredovati slovensko besedo.

In delovanje v Pavlovi hiši?
V Pavlovi hiši imamo vsako leto tri do štiri razstave, ne samo na področju likovne umetnosti, temveč tudi izobraževalne in informacijske. Poleg tega imamo v Pavlovi hiši stalno razstavo o zgodovini štajerskih Slovencev. Nadalje prirejamo slovenske tečaje, ki trajajo uro in pol na teden in se ga trenutno v treh skupinah udeležuje okoli 25 tečajnikov. Prav tako imamo ta čas 15-članski (jezikovno mešani) Zbor Pavlove hiše pod vodstvom Matije Horvata ter literarne prireditve.

Kaküen je odmev domačinov?
Dober. Prihajajo pa tudi iz Gradca in Slovenije.

Ima za vas odprto uho tudi radgonska občina?
Župan Heinrich Schmiedlechner je zelo odprt. Imam občutek, da gleda čez rob in mejo. Vedno spet dobivamo vabilo na srečanja med Radgono in Gornjo Radgono. Seveda pa je danes situacija lažja kakor pred 20 leti.

Ima posluh za vas tudi štajerska deželna vlada?
Načelno je njen odnos pozitiven. Danes priznavajo, da sta slovenska skupnost in kultura del štajerske zgodovine. Želela pa bi si več pobud glede slovenskega pouka, od vrtca pa do nove srednje šole. V letošnjem šolskem letu obiskuje skupno 308 otrok slovenski pouk na 18 šolah, ki nudijo slovenščino kot obvezni izbirni predmet.

Katere politične teme so za vas trenutno najbolj aktualne?
Učenje jezika. Brez jezikovnega znanja naše poslanstvo ne bi imelo smisla. Zelo pomebna je tudi televizijska oddaja Dober dan, Štajerska. Želimo pa si, da bi bile oddaje z nemškimi podnaslovi. Lahko bi v večji meri širili informacije o našem delovanju.

To leto predsedujete slovenskemu sosvetu. Kakšni so vaši konkretni cilji?
Posvetiti se želim naprej temam, ki so bile že doslej aktualne: manjšinski mediji, podpora kulturnim domovom, povišanje finančnih podpor in jezikovna ponudba zunaj avtohtonega območja narodnih manjšin. Za prihodnjo sejo želim, da bi razpravljali o teh vprašanjih in se nato po možnosti odločili za težiščno področje.

In kaj si želite ob novem letu?
Za naše društvo si želim veliko obiska in podpore ter da bi bila jubilejna proslava ob 30-letnici društva člen 7 in 20-letnici Pavlove hiše uspešna. In da bi se nadaljevalo dobro sodelovanje med štajerskimi in koroškimi Slovenci.

Leave a Reply

Be the First to Comment!

  Subscribe  
Notify of