Sveče Kot običajno je Zveza koroških partizanov ZKP na prvo nedeljo v mesecu februarju, letos 3. 2. 2019, imela v Svečah svojo vsakoletno spominsko proslavo. To je bila prva v nizu številnih proslav v letu, ko se spominjamo 80-letnice začetka druge svetovne vojne.

S pesmijo je Moški zbor SPD »Bilka« iz Bilčovsa pod vodstvom Marjana Gasserja pričel spominsko svečanost, nato je predsednik ZKP Milan Wutte povzel besedo in opomnil, da se v družbi krepijo sile, ki hočejo izbrisati in razvrednotiti pomen antifašističnega upora, ki je po nasilnem izbrisu z zemljevidov leta 1938 zagotovil Avstriji ponovno državno vzpostavitev in suverenost. Tem poskusom in silnicam se je treba odločno zoperstaviti.

Slovenska občinska odbornica v občini Bistrica v Rožu Tatjana Feinig se je v imenu domačinov zahvalila vsem udežencem na proslavi, da se »dostojno spominjamo domačinov, ki so sodelovali v protinacističnem, partizanskem uporu in zaradi človečanskega in protinacističnega prepričanja izgubili svoja življenja«. Ti in drugi domačini, ki so sodelovali v uporu in ta kriminalni čas nacističnega nasilja tudi preživeli, so doprinesli svoj delež, da danes živimo v demokraciji z ustavo, v kateri so človekove pravice zajamčene kot sestavni del vsakega političnega delovanja. Za človekove pravice se je treba boriti. Feinigova je imenoma naštela vse žrtve nacističnega nasilja v Svečah in okolici.V imenu gorenjskih združenj borcev NOB je Jože Kavčič poudaril pomen sodelovanja na krajevni  in čezmejni ravni.

Andrej Mohar, tajnik Zveze koroških partizanov, je na začetek svojega govora postavil izjemni pomen protinacističnega upora koroških partizanov za Avstrijo, saj ji v duhu Moskovske deklaracije iz leta 1943 ni prinesel le ponovne državne vzpostavitve, ampak tudi mesto na strani upora proti nacifašizmu. Mohar je ostro zavrnil gonjo koroških brambovcev in BZÖ-ja proti ORF-u, ker je prinesel povzetek 70-letnice Zveze koroških partizanov, ter zahtevo po prepovedi le-te. Boli pa, tako Mohar, da slovenske politične organizacije molčijo ob napadih na Zvezo partizanov in da očitno nimajo nikakršnega plana zahtev za prihodnje leto, ki bo v znamenju 100-letnice plebiscita. Odprtih vprašanj pa je dosti, od zagotovitve dvojezičnega pouka preko nerešene dvojezične popoldanke oskrbe na veljavnostnem območju zakona o dvojezičnem šolstvu in podpor iz sosveta za narodno skupnost, da ne govorimo o pospeševanju in zagotovitvi obstoja slovenskih medijev, o statusu slovenskega uradnega jezika in uresničevanju določil Člena 7 na primeru dvojezičnega krajevnega napisa v Selah pri Žitari vasi. Po potrebi bo te zahteve treba podpreti z demokratičnimi oblikami protesta.

V avstrijski družbi bo treba razviti zavest antifašističnega konsenza proti izpodkopavanju človeškega ugleda in dostojanstva in za uveljavitev ustavno zajamčenega antifašističnega naloga Avstrijske državne pogodbe. Osnova tega je Celovška deklaracija, sprejeta na 70-letnici ZKP 10. novembra 2018, ki so jo podpisali tudi slovenski študentski klubi. Na vseevropski ravni je razvoj razveseljiv, saj je pred dvema mesecema bila v Rimu ob udeležbi ZKP sklenjena ustanovitev evropskega združenja antifašističnih organizacij. Posebna anketa Evropske levice je v Bruslju bila namenjena 

nevarnostim in naraščanju desnega ekstremizma v Evropi, na primer ustaškemu in neonacističnemu zborovanju 11. maja letos v Pliberku.

Pri partizanskem spomeniku v Svečah so udeleženci položili vence in rože, Erik Selan je recitiral pesmi Kajuha, Polanška in drugih, med posameznimi točkami pa je povezoval Štefan Pinter.   

Leave a Reply

  Subscribe  
Notify of